Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
O novinarski konferenci, kraljicah, smetarjih, vročini in jesenskih počitnicah so najmlajši iz Cerkelj na Gorenjskem, Logatca, Kranja in s Ptuja razpravljali ta teden v naši jutranji rubriki Dobro jutro, otroci. Tu je izbor najbolj iskrivih izjav.
Kaj početi med krompirjevimi počitnicami, zdaj ko bomo na žalost vsi zaprti v svojih hišah in stanovanjih? Otroci četrtega in petega razreda Osnovne šole Mladika na Ptuju si bodo dneve krajšali s sprehodi v naravi, kolesarjenjem, če pa se zgodi čudež in koronavirus izgine, bodo obiskali tudi živalski vrt. Z otroki se je pogovarjala Lara Gril.
V času gripe, prehladov in covida-19, nas telesna simptomatika še bolj zanima, pa tudi skrbi. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se pojavi vročina? Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.
Na današnji dan leta 2008 je na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prispela kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II. To je bil njen prvi uradni obisk naše države. Kot se za kraljico spodobi, ga je spremljal tudi zelo strog protokol. Aleš Ogrin se je s tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec pogovarjal o tem, kako si kraljice in kralji izberejo državo, ki jo bodo obiskali in kako bi kot gostitelji poskrbeli za dobro počutje ob tako visokem obisku.
Kdo je pri vas doma zadolžen za redno odnašanje smeti? Si delo razdelite? Pridno ločujete in razvrščate vse odpadke? Veste, v kateri koš gredo na primer kartoni, plastični lončki in krompirjevi olupki? Vse to in še kaj več dobro ve in pozna smetar – o njegovem delu so skupaj s Tadejo Bizilj razmišljali tretješolci iz Osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. Prisluhnimo jim …
O razmerah v državi, številu okuženih s koronavirusom in o ukrepih, ki jih sprejema vlada zaradi tega, da bi preprečila širjenje virusa, nas predstavniki vlade in strokovnjaki z zdravstvenega področja obveščajo na tiskovnih konferencah. Pa najmlajši, ki prav gotovo kdaj ujamejo poročila in slišijo tudi izraz tiskovna konferenca, vedo, kaj je to? Tretješolci z OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem vedo!
Ob sobotah zjutraj sledi izbor najbolj iskrivih izjav iz rubrike Dobro jutro, otroci. Sodelavci programa za mlade so imeli pred mikrofonom učence z OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem, Notranjski odred Cerknica, 8 talcev Logatec, Jakoba Aljaža Kranj in podružnične šole na Pragerskem. Ne le šole, tudi teme so bile zelo raznolike, prisluhnimo modrim izjavam naših najmlajših poslušalcev o gasilcih, mišicah in rock zvezdah.
Kako postaneš uspešen in prepoznaven rock glasbenik so z Laro Gril razpravljali osnovnošolci Osnovne šole Pragersko. Adrijana, Aljaž, Tonka, Anej in Karin vidijo pot do uspeha v tem, da te odkrije režiser ali producent. Treba je tudi veliko vaditi in objavljati svoje vsebine na spletu, da te ljudje opazijo.
Ker so oddaje Dobro jutro, otroci to sezono, ob četrtkih, posvečene spoznavanju telesa in človekovega počutja, nadaljujemo z nekolikanj anatomije. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja pogovarjala o tem, zakaj imamo mišice ...
Na današnji dan leta 2012 je avstrijski pustolovec Felix Baumgartner uspešno prestal skok z višine 39.045. S tem je podrl rekord najvišjega in najhitrejšega prostega padca, saj je z omenjene višine med padanjem prebil zvočni zid, dosegel je hitrost 1342 kilometrov na uro. Po dobrih štirih minutah padanja je nato s padalom varno pristal na trdnih tleh. Na podvig so se spomnili tudi tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec. Povedali so, kako se pripravimo na skok s padalom in kako premagamo strah pred odrivom v globino.
Ob torkih spoznavamo poklice in danes bomo govorili o poklicu, ki pri ljudeh še vedno velja za zaupanja vrednega in spoštovanega. Kaj dela gasilec in kako je oblečen, smo vprašali učence iz Cerknice.
Brez besede krize več ne gre. Najprej gospodarska, potem politična, zdaj zdravstvena … Zato smo učence OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem vprašali, kaj pomeni krizni sestanek. Tudi ta izraz namreč slišimo velikokrat …
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Misli otrok smo zbrali v oddaji Tedenski aktualni DJO.
Zavedanje, da moramo naravo ohranjati čisto, je dandanes vedno pomembnejše. Otroke tako že od vstopa v prvi razred učimo, kako je potrebno ločevati odpadke in kako lahko risalni papir uporabimo dvakrat. Gašper Stražišar je vprašal tretješolce iz Osnovne šole Prule, kakšne nasvete za ohranjanje čiste narave imajo za starše in vrstnike.
Kljub hitremu znanstvenemu napredku ostaja večina možganskega delovanja skrivnost. Nas pa skrivnosti zelo zanimajo. Liana Buršič se je tudi zato, o nalogi možganov, tokrat pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.
Na današnji dan pred 20 leti je naš ekstremni smučar Davo Karničar kot prvi človek smučal z najvišje gore sveta Mount Everesta. Glavna uganka spusta je bilo smučanje prek Hillarijeve stopnje, ki jo je razrešil tako, da se je z zanko vpel na fiksno vrv in tako varneje presmučal ta navpični skalni del. Med smučanjem so ga ves čas ogrožali kložasti plazovi in ogromni seraki. Celoten spust z višinsko razliko 3500 metrov je do baznega tabora presmučal v nekaj manj kot petih urah. O tem legendarnem dosežku se je Aleš Ogrin pogovarjal s tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec. Povedali so, kako je na vrhu Mount Everesta in na kaj vse je Davo Karničar naletel med spustom z vrha proti baznemu taboru.
Tudi danes bomo v naslednjih minutah slišali razmišljanja najmlajših. Tokrat jih je Tadeja Bizilj povprašala tretješolce iz OŠ Notranjski odred Cerknica, kaj po njihovo dela hišnik, ali se jim zdi njegovo delo težko in ali bi tudi sami nekoč stopili v njegove čevlje. Prisluhnimo, kaj so povedali …
Prvi teden v oktobru je teden otroka. Gre za projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, v katerem zveze in društva prijateljev mladine organizirajo različne prostočasne in razvedrilne aktivnosti za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji, obeležujejo pa ga tudi vrtci in šole. Tema letošnjega je Odgogor je pogovor - letos namreč Tom telefon, telefon za otroke in mladostnike, praznuje 30 let. Kaj o tednu otroka vedo najmlajši iz Cerkelj na Gorenjskem?
Mačka in pes sta pomembna družinska člana v marsikateri družini, vendar pa je zanje potrebna posebna skrb, ki otrokom ni tuja. Zato je Gašperja Stražišarja zanimalo, kako zanje poskrbimo, če živijo z nami v našem domu in kakšne nasvete za njihovo skrb bi tretješolci Osnovne šole Prule podali staršem ter svojim sovrstnikom.
Tako kot so raznolike poti do zdravja, so prav tako različni tudi vzroki za bolezen. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Matije Čopa Kranj tokrat pogovarjala o tem, zakaj zbolimo ...
Neveljaven email naslov