Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
Učitelj je res, kot so najmlajši povedali, oseba, ki mora biti zrela in odgovorna, saj mora biti učencem v vzgled. Komunikativnost, želja po pridobivanju novih znanj, sposobnost vživljanja v otroka, kreativnost in motiviranost za delo z otroki so tiste lastnosti, ki naj bi jih imel vsak dober učitelj. Cilj učiteljskega poklica pa je, da otrok postane samostojen, komunikativen, ustvarjalen, vedoželjen, ima pozitivno samopodobo in se zaveda svoje potrebe po gibalni aktivnosti.
Začelo se je novo šolsko leto in ekipa Programa za mlade je pred mikrofon že povabila prve mlade sogovornike. Teme, o katerih so govorili, pa so kuhanje, priprave na odhod v šolo in seveda prvi šolski dan! Prisluhnimo najbolj iskrivim izjavam tega tedna v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.
Začelo se je novo šolsko leto in ekipa Programa za mlade je pred mikrofon že povabila prve mlade sogovornike. Teme, o katerih so govorili, pa so kuhanje, priprave na odhod v šolo in seveda prvi šolski dan! Prisluhnimo najbolj iskrivim izjavam tega tedna v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Katere pravljice so všeč najmlajšim? So to le najbolj znane tuje ali mogoče tudi kakšne zgodbe domačih avtorjev? Izvemo v rubriki Dobro jutro, otroci.
Slovenci smo dosegli že veliko takšnih in drugačnih presežkov. Na današnji dan leta 2013 so – na primer – Pomurci iz Londona prejeli uradno potrdilo, da so s kuhanjem dobre tone bujte repe, postavili svetovni rekord. Rekordno količino te tradicionalne jedi so skuhali v kotlu, ki je imel več kot dva metra premera, tehtal pa je dobrih 400 kilogramov. Mi smo se med počitnicami družili z mladimi udeleženci Inkluzivnega tabora zdravja športa in zabave Gibaj in zmagaj, ki so povedali, kako se sami lotijo priprave jedi.
Danes bodo po poletnih počitnicah osnovne in srednje šole na široko odprle svoja vrata. Skoznje bodo vstopali učenci, dijaki, učitelji, vzgojitelji, starši. Marsikdo se sprašuje, kaj bo prineslo novo šolsko leto, kako bo potekalo šolanje, kako bo organiziran pouk. A prvi šolski dan je ne glede na vse, vedno nekaj posebnega, novega – dan, ki so se ga veselili tudi mladi sogovorniki Tadeje Bizilj. Novo šolsko leto zagotovo prinaša pričakovanja, veselje in tudi skrbi – mi vsem šolarjem želimo, da bo leto ne gleda na to, kako se bo odvijalo, uspešno!
Pred zadnjim dnevom pouka prisluhnimo tretješolcem s Prve osnovne šole Celje o tem, po čem si bodo zapomnili to nenavadno šolsko leto. če mislite, da je bil njihov prvi odgovor koromavirus, se motite.
Ste danes že pogledali v nebo? Ali morda prisluhnili vremenoslovcem, ki so povedali, kakšno vreme nas čaka? Kako ti vedo, ali bo dež ali sonce in kakšno vreme bi najraje imeli sami, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci s I. osnovne šole Celje.
Dostikrat se zgodi, da se počutimo stisnjeni v kot, ali pa imamo občutek, da nas nekdo drži v šahu. Da nam torej omenogoča, da bi ravnali ali se odločali po svoje. Otroci iz Celja jezikovnega sicer izraza o šahu ne poznajo tako dobro, znajo pa igrati šah. To je igra, ki najverjetneje izvira iz Indije, razvijala pa se je od 6. ali 7. stoletja naprej.
Tudi tokrat smo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci gostili vedoželjne sogovornike. Obiskali smo jih v celjskih osnovnih šolah pa tudi v ljubljanskem vrtcu. Prisluhnite njihovim iskrivim odgovorom o tem, kaj naj bi bili vavčerji, o poklicu slikarja, puščavah, še posebej pa so bili zgovorno domiselni, ko smo jih spraševali o preživljanju počitnic in krajih, kamor bi najraje na svetu odpotovali. Rubriko je pripravila Liana Buršič
Juhuhu – zadnji konec tedna v tem šolskem letu je tu – si lahko rečejo vsi šolarji danes – ocene so zaključene, poletne počitnice pa pred vrati. Tudi jutri bomo v naši mladinski oddaji Hudo! po 9h s šolarji dobro razpoloženi – veliko smeha, dobre glasbe pa pregled vsega, po čemer si bodo zapolnili letošnje šolsko leto, v studiu pa se pridruži tudi poseben gost, stand-up komik, ki naj ostane zaenkrat še skrivnost. Seveda bodo misli ušle tudi na prihajajoče počitniške dni in načrte – kakšen je nasvet tretješolcev s I. OŠ Celje za najlepše in najboljše počitnice pa slišite v naslednjih minutah. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Tako dolgo in hrepeneče so med epidemijo tudi otroci čakali na kakšno daljšo pot od zgolj vrta domače hiše ali blokovskega igrišča. In zdaj so pripravljeni na nova doživetja, mi pa z njimi. Zanimalo nas je, kam bi najraje na svetu odpotovali. Petletniki iz skupine Lisička, ljubljanskega vrtca Ledina, imajo ogromno idej, naj vas navdihnejo. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič.
17. junij je svetovni dan boja proti širjenju puščav, ki prekrivajo več kot četrtino površine kopnega. Uničevanje rastlinske plasti zaradi naravnih sprememb in človekovega posega v naravo ogroža številna območja in ljudi po vsem planetu. Le v Afriki se je v zadnjih 50 letih 650 tisoč kvadratnih kilometrov zeljišč spremenilo v puščavo. O tem, kaj puščava sploh je in kako težko je v njej preživeti, pa otroci iz Prve osnovne šole Celje.
Ste kdaj razmišljali o tem, kakšen je poklic slikarja? Kako se ta loti ustvarjanja, kje išče izvirne ideje za svoje slike in umetnine, kakšne pripomočke potrebuje, koliko prostora ima za domišljijo in kje vse lahko opravlja svoje delo … O vsem tem se je s tretješolci s I. osnovne šole Celje pogovarjala Tadeja Bizilj.
Zadnje tedne se v javnosti veliko govori o turističnih bonih in o tem, kako, za kaj in kje jih bomo prebivalci Slovenije lahko koristili. A še preden se je uveljali ta izraz, so naši politiki in mediji uporabljali besedo vavčer. Zato smo s tretješolci s Prve osnovne šole Celje poklepetali o tem, kaj njim pomeni ta beseda.
Še preden se je uveljavil izraz turistični bon, smo odrasli govorili o vavčerjih. Kako to besedo poznajo otroci iz Celja?
Vikend je pred vrati – in treteješolci iz I. osnovne šole Celje že pridno delajo načrte, kaj bodo počeli. Tadeji Bizilj so povedali, kakšen je njihov recept za dober, lep in uspešen vikend, s kom ga najraje preživijo in kaj najraje počnejo.
Nesreča nikoli ne počiva, pravi star ljudski pregovor. In dobro je, da vemo, kako ravnati v neprijetni situaciji. Kaj o tem razmišljajo najmlajši z OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana?
Neveljaven email naslov