Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.
S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.
Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.
Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.
Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturah. Arahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.
Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.
S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.
Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.
Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.
Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturah. Arahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.
Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Učitelj je res, kot so najmlajši povedali, oseba, ki mora biti zrela in odgovorna, saj mora biti učencem v vzgled. Komunikativnost, želja po pridobivanju novih znanj, sposobnost vživljanja v otroka, kreativnost in motiviranost za delo z otroki so tiste lastnosti, ki naj bi jih imel vsak dober učitelj. Cilj učiteljskega poklica pa je, da otrok postane samostojen, komunikativen, ustvarjalen, vedoželjen, ima pozitivno samopodobo in se zaveda svoje potrebe po gibalni aktivnosti.
Začelo se je novo šolsko leto in ekipa Programa za mlade je pred mikrofon že povabila prve mlade sogovornike. Teme, o katerih so govorili, pa so kuhanje, priprave na odhod v šolo in seveda prvi šolski dan! Prisluhnimo najbolj iskrivim izjavam tega tedna v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.
Začelo se je novo šolsko leto in ekipa Programa za mlade je pred mikrofon že povabila prve mlade sogovornike. Teme, o katerih so govorili, pa so kuhanje, priprave na odhod v šolo in seveda prvi šolski dan! Prisluhnimo najbolj iskrivim izjavam tega tedna v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Katere pravljice so všeč najmlajšim? So to le najbolj znane tuje ali mogoče tudi kakšne zgodbe domačih avtorjev? Izvemo v rubriki Dobro jutro, otroci.
Slovenci smo dosegli že veliko takšnih in drugačnih presežkov. Na današnji dan leta 2013 so – na primer – Pomurci iz Londona prejeli uradno potrdilo, da so s kuhanjem dobre tone bujte repe, postavili svetovni rekord. Rekordno količino te tradicionalne jedi so skuhali v kotlu, ki je imel več kot dva metra premera, tehtal pa je dobrih 400 kilogramov. Mi smo se med počitnicami družili z mladimi udeleženci Inkluzivnega tabora zdravja športa in zabave Gibaj in zmagaj, ki so povedali, kako se sami lotijo priprave jedi.
Danes bodo po poletnih počitnicah osnovne in srednje šole na široko odprle svoja vrata. Skoznje bodo vstopali učenci, dijaki, učitelji, vzgojitelji, starši. Marsikdo se sprašuje, kaj bo prineslo novo šolsko leto, kako bo potekalo šolanje, kako bo organiziran pouk. A prvi šolski dan je ne glede na vse, vedno nekaj posebnega, novega – dan, ki so se ga veselili tudi mladi sogovorniki Tadeje Bizilj. Novo šolsko leto zagotovo prinaša pričakovanja, veselje in tudi skrbi – mi vsem šolarjem želimo, da bo leto ne gleda na to, kako se bo odvijalo, uspešno!
Pred zadnjim dnevom pouka prisluhnimo tretješolcem s Prve osnovne šole Celje o tem, po čem si bodo zapomnili to nenavadno šolsko leto. če mislite, da je bil njihov prvi odgovor koromavirus, se motite.
Ste danes že pogledali v nebo? Ali morda prisluhnili vremenoslovcem, ki so povedali, kakšno vreme nas čaka? Kako ti vedo, ali bo dež ali sonce in kakšno vreme bi najraje imeli sami, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci s I. osnovne šole Celje.
Dostikrat se zgodi, da se počutimo stisnjeni v kot, ali pa imamo občutek, da nas nekdo drži v šahu. Da nam torej omenogoča, da bi ravnali ali se odločali po svoje. Otroci iz Celja jezikovnega sicer izraza o šahu ne poznajo tako dobro, znajo pa igrati šah. To je igra, ki najverjetneje izvira iz Indije, razvijala pa se je od 6. ali 7. stoletja naprej.
Tudi tokrat smo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci gostili vedoželjne sogovornike. Obiskali smo jih v celjskih osnovnih šolah pa tudi v ljubljanskem vrtcu. Prisluhnite njihovim iskrivim odgovorom o tem, kaj naj bi bili vavčerji, o poklicu slikarja, puščavah, še posebej pa so bili zgovorno domiselni, ko smo jih spraševali o preživljanju počitnic in krajih, kamor bi najraje na svetu odpotovali. Rubriko je pripravila Liana Buršič
Juhuhu – zadnji konec tedna v tem šolskem letu je tu – si lahko rečejo vsi šolarji danes – ocene so zaključene, poletne počitnice pa pred vrati. Tudi jutri bomo v naši mladinski oddaji Hudo! po 9h s šolarji dobro razpoloženi – veliko smeha, dobre glasbe pa pregled vsega, po čemer si bodo zapolnili letošnje šolsko leto, v studiu pa se pridruži tudi poseben gost, stand-up komik, ki naj ostane zaenkrat še skrivnost. Seveda bodo misli ušle tudi na prihajajoče počitniške dni in načrte – kakšen je nasvet tretješolcev s I. OŠ Celje za najlepše in najboljše počitnice pa slišite v naslednjih minutah. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Tako dolgo in hrepeneče so med epidemijo tudi otroci čakali na kakšno daljšo pot od zgolj vrta domače hiše ali blokovskega igrišča. In zdaj so pripravljeni na nova doživetja, mi pa z njimi. Zanimalo nas je, kam bi najraje na svetu odpotovali. Petletniki iz skupine Lisička, ljubljanskega vrtca Ledina, imajo ogromno idej, naj vas navdihnejo. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič.
17. junij je svetovni dan boja proti širjenju puščav, ki prekrivajo več kot četrtino površine kopnega. Uničevanje rastlinske plasti zaradi naravnih sprememb in človekovega posega v naravo ogroža številna območja in ljudi po vsem planetu. Le v Afriki se je v zadnjih 50 letih 650 tisoč kvadratnih kilometrov zeljišč spremenilo v puščavo. O tem, kaj puščava sploh je in kako težko je v njej preživeti, pa otroci iz Prve osnovne šole Celje.
Ste kdaj razmišljali o tem, kakšen je poklic slikarja? Kako se ta loti ustvarjanja, kje išče izvirne ideje za svoje slike in umetnine, kakšne pripomočke potrebuje, koliko prostora ima za domišljijo in kje vse lahko opravlja svoje delo … O vsem tem se je s tretješolci s I. osnovne šole Celje pogovarjala Tadeja Bizilj.
Zadnje tedne se v javnosti veliko govori o turističnih bonih in o tem, kako, za kaj in kje jih bomo prebivalci Slovenije lahko koristili. A še preden se je uveljali ta izraz, so naši politiki in mediji uporabljali besedo vavčer. Zato smo s tretješolci s Prve osnovne šole Celje poklepetali o tem, kaj njim pomeni ta beseda.
Še preden se je uveljavil izraz turistični bon, smo odrasli govorili o vavčerjih. Kako to besedo poznajo otroci iz Celja?
Vikend je pred vrati – in treteješolci iz I. osnovne šole Celje že pridno delajo načrte, kaj bodo počeli. Tadeji Bizilj so povedali, kakšen je njihov recept za dober, lep in uspešen vikend, s kom ga najraje preživijo in kaj najraje počnejo.
Nesreča nikoli ne počiva, pravi star ljudski pregovor. In dobro je, da vemo, kako ravnati v neprijetni situaciji. Kaj o tem razmišljajo najmlajši z OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana?
Neveljaven email naslov