Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


17.01.2020

Kako se sproščamo?

V današnji oddaji Dobro jutro, otroci nam osnovnošolci svetujejo, kako se najlažje sprostiti, ko nas mučijo naporne šolske, izvenšolske in delovne obveznosti. Sami stres najlažje obvladujejo z meditacijo, s športom ali pa se odpravijo na sprehod s hišnim ljubljenčkom. Z otroki se je pogovarjala Lara Gril.


16.01.2020

Škotska

Škotska. Dežela ....no, prisluhnite, kaj vse so tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa o tej zeleni otoški državi zaupali Liani Buršič.


14.01.2020

Fizioterapevt

Poklic fizioterapevta je pri nas in v tujini vedno bolj iskan in cenjen. Razloge bi lahko iskali v načinu življenja sodobnega človeka, ki vedno več sedi in se vedno manj giblje. Fizioterapevt je strokovnjak, ki z različnimi tehnikami in metodami zdravi poškodbe in bolezni ter njihove posledice. Biti fizioterapevt ni poklic, temveč življenjsko poslanstvo. Delo z ljudmi je velika odgovornost, še posebej, če vplivamo na kakovost njihovega življenja. Koliko poznajo ta poklic najmlajši iz Osnovne šole Toneta Pavčka iz Mirne Peči, je zanimalo Tadejo Bizilj.


10.01.2020

Kako radijsko beremo in sprašujemo novinarska vprašanja?

Po mnenju štajerskih osnovnošolcev sta najpomembnejši nalogi novinarja branje vremenske napovedi in intervjuvanje. Kako se stvari streže, nam v današnji oddaji otroci pokažejo kar sami. Mladi nadobudni novinarji so spraševali Laro Gril.


10.01.2020

Kako se oblečemo, da nas ne zebe?

Končno smo dočakali pravo zimo, zato nam bodo otroci s I. osnovne šole Celje povedali, kako se moramo obleči, da nas ne zebe. In kako, ko pada sneg ...


09.01.2020

Mongolija

Dežela, stisnjena v sendvič in dežela, kjer dom nosi na hrbtu konj. Tako so jo tudi orisali tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič


07.01.2020

Vzgojitelji

Mehkoba, srčnost in vedri duh pa tudi ljubezen in veselje do dela z otroki so glavne lastnosti, ki jih mora imeti pri svojem poklicu vzgojitelj. Tudi komunikativnost, ustvarjalnost in sposobnost vživljanja v svet otrok mu ne sejo biti tuji, saj le tako najmlajši v vrtec in varstvo hodijo z veseljem, ker se tam počutijo sprejeti in varni. Kako vzgojiteljski poklic vidijo tretješolci iz ljubljanske Osnovne šole Prule, je zanimalo Tadejo Bizilj.


06.01.2020

Hoditi po tankem ledu

Hoditi po tankem ledu. V teh vremensko hladnih dneh dobesedno, pa tudi simbolno lahko. Kaj pomeni ta frazem – hoditi po tankem ledu? Liana Buršič je spraševala tretješolce s kranjske OŠ Matije Čopa.


03.01.2020

Kako se držati novoletnih zaobljub

S prvim januarjem smo vstopili v leto 2020. Kot se spodobi, si vsako leto zadamo novoletne zaobljube, na katere pa lahko kaj kmalu pozabimo. Tako kot vsak petek so nam tudi tokrat otroci podali kar nekaj pametnih nasvetov. Tretješolce iz 1. osnovne šole Celje smo povprašali, kako naj se držimo novoletnih zaobljub, kaj vse so lahko novoletne zaobljube in kakšne naj si zadajo njihovi starši?


02.01.2020

Nova Zelandija

Dežela, sicer obilno zelena, ki smo jo lani žal videli tudi eruptivno ognjeno. Kako pa jo vidijo tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa? Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič


01.01.2020

Novoletne želje

Novo leto je tu in še posebej nestrpno so ga pričakovali najmlajši. Kaj vse zase in za vas poslušalke in poslušalce želijo v novem letu, so Alešu Ogrinu povedali otroci, ki obiskujejo I. osnovno šolo Žalec.


31.12.2019

Glasbeniki

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


30.12.2019

Silvestrski večer

Le še en dan nas loči od najbolj glasnega večera v letu. Liana Buršič je v pogovoru s tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa poskušala izvedeti, zakaj se mu reče silvestrski večer in kaj to pravzaprav zares pomeni.


27.12.2019

Kaj najraje počnemo med vikendom?

Štajerski osnovnošolci bi radi, da se med vikendom tla v hiši spremenijo v trampolin, ne branijo pa se niti sobotne igre s hišnimi ljubljenčki in preživljanja časa z dedkom in babico. Pogovarjali so se z Laro Gril.


26.12.2019

Madagaskar

Še samo dvesto let nazaj je na njem živela ptica s premerom kril treh metrov! Marko Polo je zapisal, da lahko prenese slona iz Afrike in nazaj. O otoku, ki je podpisan tudi s slovensko dobroto se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Matije Čopa.


25.12.2019

Otroci o božiču

Danes praznujemo božič, tradicionalni krščanski praznik. Katoličani in protestanti se na ta dan spominjajo rojstva Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. O prazniku pa so razmišljali tudi najmlajši, ki obiskujejo I. osnovno šolo Žalec. Alešu Ogrinu so povedali, kaj je božič in kako ga praznujejo.


24.12.2019

Fotograf

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


23.12.2019

Polarni sij ali "pobarvano nebo"

Zima je k nam prišla tudi glede na koledar, poleg snega pa v nekaterih delih sveta prinaša še en lep nebesni pojav – polarni sij. Ta nastane, ko električno nabiti delci magnetosfere pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in zasvetijo. Ga poznajo tudi tretješolci z OŠ Škofja Loka-Mesto? Odgovore je izvedela Špela Šebenik.


20.12.2019

Kako pospraviti svojo sobo

Vsak otrok ima svojo sobo. Prostor, v katerem se igra, uči in navsezadnje tudi spi. Otroška soba je svet skrivnosti, čarovnij in magičnih živali, ta svet pa je občasno treba tudi pospraviti. Kar pa je za vsakega otroka strah in trepet. Kot vsak petek nam tudi v današnjem jutru otroci podajajo pametne nasvete. Tokrat so se tretješolci iz Osnovne šole Preserje domislili prav posebnih nasvetov, najpogostejši odgovor, pa je ta, da naj sobo otrokom pospravijo kar starši.


19.12.2019

Japonska

Prijazni, skromni, dobrotljvi. Takšni so po mnenju mnogih ljudje, ki živijo v deželi vzhajajočega sonca. Zanimiva se zdi tudi Liani Buršič in njenim mladim sogovornikom, drugošolcem s kranjske OŠ Matije Čopa.


Stran 14 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov