Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


19.06.2019

Najpametnejši na svetu

Kako lepo bi bilo, če bi vedeli vse. Si mislite, o čem vse bi lahko v tem primeru modrovali. Znanje je v današnji družbi ena največjih vrednot. Zato se ljudje šolamo in se na različne druge načine izobražujemo in si s tem širimo obzorja. Čeprav verjetno marsikdo med nami zase misli, da je najpametnejši človek na svetu, je resnic več.


18.06.2019

Kako na nas vpliva vreme

Ah, vreme … vse nas zanima, a hkrati se prav nihče od nas laikov na vremenske napovedi zares ne spozna. Spoznamo pa se na negodovanje, no, in tudi znamo povedati kdaj nas kaj moti in kako vreme na nas vpliva. Ker vpliva pa ….kot boste lahko slišali tudi v pogovoru Liane Buršič s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani.


14.06.2019

Konec šolskega leta

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


13.06.2019

Rokodelske spretnosti

Vse na nas in v nas ima nek smisel. A roke so tiste, ki nas bodo zanimale tokrat. Ker so za objeme, za delo, za poljube, za rokodelske spretnosti in veščine za katere pa včasih kar pozabimo kako dragocene so. Liana Buršič se je s pomočjo Luka, Taja, Maksim, Jurija, Gaje, Lene in Maše, tretješolcev z OŠ Ledina v Ljubljani spomnila na to kaj vse občudujemo pri rokodelcih in kaj bi tudi sami radi obvladali ….


12.06.2019

Laž ima kratke noge

Ali veste, da se ljudje v povprečju zlažemo trikrat na dan. Ob tem pa smo laži prek različnih kanalov vsak dan tudi sami deležni še precej več. Vzrokov da se nekdo o nečem zlaže, je prav toliko, kot je situacij, zaradi katerih laž nastane. Dobro je to, da se večina laži, no, vsaj tistih manjših, zelo hitro odkrije. In o tem, zakaj ima laž kratke noge, so razmišljali otroci z I. Osnovne šole Celje.


11.06.2019

Mačka ali pes?

Ljudje se žal tako radi delimo. Še pri stvareh, ki jim imamo radi. Tako je tudi pri ljubiteljih mačk in psov. Ali so za prve ali pa za druge. No, nekateri so tudi za oboje. Liana Buršič se je z drugošolci s črnuške OŠ Maksa Pečarja pogovarjala o tem, ali so jim ljubše mačke ali psi ...


10.06.2019

Kaj je prometni zamašek?

Tisti, ki se vsak dan vozite v službo z avtomobilom, najbrž že prav dobro veste, kdaj na naših cestah in avtocestah nastane največja gneča. Kako pa učenci OŠ Dragomelj razmišljajo o prometu? Vprašali smo jih, kaj sta prometni zamašek in prometna konica.


07.06.2019

Življenje ob morju

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


06.06.2019

Sončna očala

Ta teden so obvezna oprema v torbici ali nahrbtniku sončna očala. A ne nosijo vsi sončnih očal le zaradi sonca – o tem so se razgovorili učenci 2. razreda OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja.


05.06.2019

Življenje na drugih planetih

Astronomi jasnosti pogosto sporočijo, da so s pomočjo najsodobnejših teleskopov odkrili nov planet. Zadnji v vrsti odkritih planetov je bil predstavljen v minulem tednu, poimenovali so ga kar Prepovedani planet, sicer pa nosi tehnično ime NGTS-4b. Je trikrat večji od Zemlje, na njegovem površju pa je okoli 1000 stopinj Celzija, tako da človeku ne bi omogočil preživetja. Imajo pa idejo o tem, kako bi bilo, če bi ljudje živeli na drugih planetih, osnovnošolci s I. Osnovne šole Celje.


04.06.2019

Najljubši literarni junak

Naši vzorniki niso le znane osebnosti iz sveta politike, popularne kulture in športa, temveč kdaj tudi iz knjige. Nad katerimi literarnimi junaki se navdušujejo drugošolci z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja?


03.06.2019

Darila

Obdarovanje bližnjega vsak jemlje po svoje in različnih daril je toliko, kot je obdarovancev. Kolikokrat se tudi sami znajdete v zagati, ko ne veste, kaj svojim sorodnikom ali prijateljem kupiti kot darilo? Čeprav je sodobna potrošniška družba nekoliko zmanjšala pomen daril, to še nikakor ne pomeni, da ga tisti, ki ga prejme, ni vesel. O tem, kakšna darila imajo najraje sami in kako razmišljajo o obdarovanju drugih, se je Aleš Ogrin pogovarjal z otroki z I. Osnovne šole Celje.


31.05.2019

Jutro

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


30.05.2019

Kdo bere časopise in zakaj?

Dandanes se res veliko življenja dogaja na zaslonih in z zasloni. Kar pomeni tudi veliko trenutkov brez vonja, brez tipanja številnih tekstur, materialov. Ena takšnih izkušenj, ki omogoča pristno taktilnost in predvsem nova vedenja poleg zgolj informacij, je branje časopisov. Kdo jih v digitaliziranem svetu še bere in zakaj, je Liano Buršič zanimalo v pogovoru z drugošolci s črnuške OŠ Maksa Pečarja.


29.05.2019

Kaj je zrelostni izpit?

Z drugo izpitno polo iz slovenščine nadaljuje spomladanski rok splošne mature in s pisnim izpitom iz slovenščine začenja poklicna matura. Maturantom seveda želimo zbrane misli in veliko sreče pri tem zrelostnem izpitu. Še kar nekaj let bo minilo, da se bodo morali z njim spopasti naši mladi sogovorniki - hodijo namreč še v osnovno šolo, in sicer v OŠ Dragomelj.


28.05.2019

Najljubši kos oblačila

V obilju oblačil, ki so nam v teh časih hitre, potrošne mode na voljo, res ni težko izbrati najljubšega kosa. Ali pa ga je, ravno zaradi skorajda neskončnih možnosti? No, drugošolci iz Črnuč, z OŠ Maksa Pečarja, so svoj najljubši kos našli takoj. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič


27.05.2019

Če bi otroci napisali knjigo ...

Da otroci radi berejo in poslušajo pravljice, vemo, kako pa bi bilo, če bi sami napisali knjigo? O tem smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Dragomelj.


24.06.2019

Kaj se na šoli dogaja poleti?

Še zadnjič to šolsko leto bo večina šolarjev danes prestopila šolski prag, nato pa za več kot 2 meseca odhajajo na počitnice. Na počitnice pa odhaja tudi naša stalna jutranja rubrika Dobro jutro, otroci. Še zadnjič to šolsko leto prisluhnimo mladim sogovornikom. Zanimalo nas je, kaj se po njihovem mnenju dogaja poleti na šoli.


24.05.2019

Igra s sorodniki

Ko se prikrade dolgčas, najmlajši velikokrat poiščejo družbo med svojimi brati in sestrami. Zabave ponavadi takrat ne zmanjka, če pridejo na obisk še sestrične in bratranci pa tudi smeha ne. Kaj najraje počnejo takrat tretješolci Rok, Dane, Anže, Hana, Mia, Živa in Sofija iz Osnovne šole Livade Izola, je zanimalo Tadejo Bizilj.


23.05.2019

Zakaj ljudje osvajajo najvišje vrhove gora

»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Znamenita modrost našega vrhunskega alpinista Nejca Zaplotnika, ki smo jo vzeli za svojo. Tako kot on gore. Pa še mnogi njegovi plezalski, alpinistični kameradi. Liana Buršič se je z drugošolci z OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč pogovarjala o tem, zakaj ljudje sploh osvajajo najvišje vrhove gora …..


Stran 19 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov