Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
Ta kultni vretenčar je ljubljenec predvsem fantovske otroške populacije. Malo jih je, ki ne bi v svoji zbirki imeli vsaj replike kakšnega njihovega okostja, ki se po možnosti sveti v temi ali pa njegove glave kot ročne lutke oziroma priložnostne strašilke kameradov. Ne brez razloga, saj je tudi njihovo ime kombinacija grškega izraza deinos (»strašen« ali »grozen«) in sauros (»kuščar« ali »plazilec«). Že veste, o kom so Liani Buršič govorili učenci iz 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO Ljubljana Petra Hrovatin?
Današnje petkovo jutro bo večina šolarjev prespala – z današnjim praznikom se namreč danes začenjajo prvomajske počitnice za vse učence in dijake in nekaj dni oddiha so veseli prav vsi. Mnogi bodo sicer le morali pogledati v šolske učbenike in knjige, večino časa pa vseeno preživeli v družbi prijateljev in družine. Kakšne načrte imajo, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz ljubljanske Osnovne šole Franceta Bevka.
Na pogled morda krotka, a je še vedno v zver. Izvrstna plavalka, tudi z dobro apneo, saj zadrži vdih 4 minute. Danes je strogo zaščitena živalska vrtsa v večini evropskih držav. Velike slovenske reke (Sava, Drava, Mura) pa so tako onesnažene, da v njih ne more živeti. Dragocena žival je, žal nekaterim tudi zaradi svojega gostega krzna. Veste o kateri nočni samotarki so Liani Buršič govorili učenci iz 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO Ljubljana Petra Hrovatin?
Kaj delajo znanstveniki, so razmišljali drugošolci iz OŠ Kolezija Ljubljana.
Mladi z OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka se bodo razgovorili o aprilskem vremenu in o tem, ali vreme vpliva na njihovo počutje in dejavnosti.
Vsak od nas ima talent za nekaj – nekateri smo dobri v petju, drugi v igranju na inštrumente, tretji imajo talent za risanje. Talenti so dar v življenju, so neprecenljivi, ne moremo jih kupiti ali posojati. Prav zato jih moramo spoštovati, razvijati in negovati. Več o skritih in odkritih mladih talentih boste slišali v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! pet čez deveto, ko bodo mikrofon prevzeli mladi novinarji iz Škofje Loke – zdaj pa prisluhnimo, kakšne talente imajo učenci iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Čeprav so v sestrski skupini s ščurki in termiti, jih imajo ljudje zelo radi. Če so ti ljudje vrtnarji :), saj pomagajo pri biološki kontroli škodljivcev. Te žuželke, katerih grška različica imena pomeni prerok, so ime dobile po svoji značilni drži, ki spominja na človeka pri molitvi. Že veste za katero žival gre? O njej so Liani Buršič spregovorili učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Z učenci z OŠ Grm Novo mesto smo se pogovarjali o zabavi in uživanju. Dati si duška, rečemo odrasli večkrat, kako pa je z mladimi?
Učenje je za marsikaterega osnovnošolca prava nočna mora – a brez tega enostavno ne gre. Je bolje, da se učimo v tišini ali ob glasbi? Se ob skupinskem učenju naučimo več ali manj kot, če smo za knjigo sami? Lahko uporaba mobilnega telefona ob učenju zmanjša našo koncentracijo in vpliva na količino znanja? Na vsa ta vprašanja in mnoga druga boste odgovore dobili jutri po 9h v naši mladinski oddaji HUDO!, zdajle pa prisluhnimo, kaj so o svojih učnih navadah Tadeji Bizilj povedali četrtošolci iz OŠ Koper.
Današnji živalski izbranec je ptica, ki jo redko vidimo, zato pa jo toliko pogosteje slišimo. Njegovo že pregovorno lepo petje pogosto slišimo, kadar se razlega iz kakšnega grma ali drevesa in v nasprotju s svojim bogatim pevskim naborom je to v resnici na pogled zelo preprosta ptica, ki je povsem enotno rjavo obarvana. Že veste kdo je? Liana Buršič je o njem spraševala učence 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinjo, vodnico v ZOO Ljubljana, Petro Hrovatin.
O zelo znanem slovenskem pregovoru, o marljivosti, prizadevnosti in razvajenosti mladih, smo se pogovarjali z učenci iz OŠ Grm Novo mesto.
Raziskave so pokazale, da glasen smeh odlično vpliva na naše telo, poveča našo odpornost, sprosti endorfine, ki izboljšajo naše počutje in lahko celo zmanjšajo bolečino ter izboljša naše razpoloženje. Naslednjič, ko se boste pošteno in od srca nasmejali, torej ne pozabite, da ste veliko naredili tudi za svoje zdravje in srečo. Najmlajši iz Osnovne šole Grm iz Novega mesta so Tadeji Bizilj povedali, da tudi njih marsikaj nasmeji in da dobro poznajo rek, ki pravi, da je smeh pol zdravja.
Po številu opisanih vrst jih prekašajo le hrošči. Znanstveno ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami, kar jih jasno ločuje od vseh ostalih skupin žuželk. Zaradi pisanih barv in nenevarnosti so ena najbolj priljubljenih živali, veda, ki se ukvarja z njimi pa se imenuje lepidopterologija. Veste o katerih letalcih govorimo? Liana Buršič se je o njih pogovarjala z biologinjo, vodnico v ZOO Ljubljana, Petro Hrovatin in učenci 3.b razreda ljubljanske OŠ Ledina. Zakaj prav z učenci te šole boste izvedeli v posnetku
O tem kakšno je bilo življenje v kameni dobi, so razmišljali drugošolci iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Neveljaven email naslov