Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
Pri starejših selitev, zamenjava službe, novo ljubezensko razmerje, pri mlajših pa nov hobi ali prehod na drugo šolo - to so dogodki, ki ljudem zelo spremenijo življenje. O novih začetkih in o tem, kako je v življenju obrniti nov list, smo se pogovarjali z osnovnošolci iz OŠ Trbovlje.
Danes je petek, dan, ki so ga zagotovo nestrpno čakali številni šolarji – no, malo manj verjetno tisti, ki se jim danes počasi končujejo zimske počitnice. Vsak ima svoj najljubši dan v tednu – za nekatere je to ponedeljek, ko se začne nov teden, za druge sreda, ko smo že na polovici, tretji pa komaj čakajo dni ob koncu tedna. In čeprav je sobota dan, ko lahko šolarji malo dlje spijo, bo na jutrišnjo soboto zelo živahno na Osnovni šoli Orehek v Kranju. Tja se bo na prireditev gorenjskih osnovnih šol z naslovom Festival naše prihodnosti podala tudi naša ekipa – v živo boste lahko slišali vzdušje in utrip z delavnic v oddaji Hudo! po 9h. Zdajle pa prisluhnimo, kateri je tisti najljubši dan v tednu petošolcev Maruše, Kaje, Mete, Pie, Martina in Jureta iz Osnovne šole Orehek. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Nekateri izmed nas so bolj zgovorni, nekateri manj, nekateri znajo izbirati besede, drugi povedo vse naravnost, odkrito, brez olepševanja … Prav o tem so, brez dlake na jeziku, pripovedovali tudi učenci iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Medtem ko se šolarjem iz osrednje in zahodne Slovenije zimske počitnice počasi bližajo h koncu, jih bodo njihovi vrstniki iz vzhodne Slovenije šele dobro začeli. Sneg je v tem tednu lepo pobelil naše kraje in možnosti za razgibane in aktivne dneve na prostem je več kot dovolj. No pa tudi doma se vedno najde kaj zanimivega. Kako o zimskih počitnicah razmišljajo učenci z Osnovne šole Trbovlje in kakšni so njihovi nasveti za vse šolarje, ki jim bodo v prihajajočih dneh sledili, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Čokata lobanja podobna konjski in mogočni, do 20 kilogramov težki, običajno lopatasti rogovi. Primeren za udomačitev, vendar popolna še ni uspela. Tehtajo do 800 kg. V Evropi živi samo še v Skandinaviji, Rusiji in ob Baltiku. Že veste o kom je Liana Buršič tokrat spraševala učence 3. razredov OŠ Domžale in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin? Prisluhnite posnetku
Ali imajo najljubši kotiček oziroma prostor v stanovanju, so razmišljali otroci iz Vrtca Trnovo.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Šolarji iz zahodnega in osrednjega dela Slovenije so ta teden na zimskih počitnicah, zato bi lahko rekli, da je za njih te dni vsak dan nedelja. O nedeljah in zimskih počitnicah smo se pogovarjali z učenci iz Osnovne šole Trbovlje.
Ta kratkovidni prebivalec izključno južne poloble, je v svoji hoji morda resda okoren, celo smešen. A morda niste vedeli, da je tudi spretnostni prvak, saj to lahko počne z mladičjim jajcem na nogah. Tudi njegove plavalne sposobnosti so vredne olimpijskih odličij. Zdi pa se, da imajo še vrhunski smisel za zabavo in igro, saj obožujejo dričanje po snegu ali ledu s trebuhom. O tem cesarskem spretnežu pa veliko zanimivega vedo tudi učenci 3. razredov OŠ Domžale in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin. Spraševala jih je Liana Buršič
Konec tedna je pred vrati in marsikdo od šolarjev ga bo izkoristil tudi za branje knjig. Nekaterim so bolj všeč razburljive dogodivščine, drugi imajo raje romantične zgodbe. Otroci iz Vrtca pod Gradom, enote Prule, pravijo, da tudi sami radi v roke vzamejo kakšno knjigl, še posebej, če je ta zabavna in smešna. Kaj vse se skriva na njihovih knjižnih policah, so povedali Tadeji Bizilj.
Za prijeten in sproščen pogovor je treba videti sogovornikov obraz, njegove oči, nasmeh, izraz na obrazu … Če pa nam kdo kaže hrbet, ga bolj težko ogovorimo, prav tako ne more videti, ali morda potrebujemo pomoč. Najbrž se je tudi zato v jeziku obdržal izraz, obrniti komu ali čemu hrbet … Več o tem pa učenci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Strast oziroma navdih in povezanost sta ključni besedi, ki bosta tokrat simbolno, kot slogan, pa navijamo, da tudi v praksi, prežemali zimske olimijske igre v Pjongčangu, ki se s slovesnostjo otvorijo danes. Olimpijski krogi naj bi bili eden najbolj cenjenih znakov na svetu, olimpijske igre pa festival športne odličnosti in tekmovanj, ki se je razvil v enega najpomembnejših mednarodnih dogodkov. In kako jih doživljajo, spremljajo mladi? Liana Buršič se je pogovarjala z učenci 3. razredov OŠ Domžale.
udi letos na današnji praznik svoja vrata na široko odpirajo številni kulturni zavodi, zvrstile se bodo brezplačne razstave, vodenja, delavnice in predstave. Četrtošolci iz ljubljanske Osnove šole Trnovo so povedali, da v kulturne ustanove radi zavijejo tudi sami.
Življenje nam vsem prinese tudi hude preizkušnje, neudobne položaje in težke naloge. Ko smo odrasli, gre lahko za ljubezenske težave, zdravje, finance ali službo, ko smo bili otroci, pa je bila šola tista, ki nam je delala preglavice. Kakšni so po naravi učenci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica, so optimisti in na koncu tunela ali predora vidijo luč?
Neveljaven email naslov