Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
Na današnji dan leta 1461 je bil Edvard IV okronan za angleškega kralja. Rojen je bil sicer v franciji, a je zaradi porekla dinastije York, iz katere je izviral, imel pravico do angleškega prestola. Kot kralj je bil med podložniki dokaj priljubljen, predvsem so ga videli kot boljšo izbiro od njegovih tekmecev za prestol. Tokrat smo se z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica pogovarjali o tem, kako je nekdo sploh lahko postal kralj.
Če v teh dneh spremljate medije, potem veste, da imajo medicinske sestre in zdravstveni tehniki ali kar medicinski brati, kot moški različici medicinske sestre radi rečemo v neformalnem pogovoru, zdajle kar polne roke dela. Kako si ta poklic predstavljajo tretješolci iz Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Z otroki iz Kamnika smo se pogovarjali o tem, kaj je sporazum, kako pridemo do njega in kako prepirljivi smo ljudje.
Prestopno leto. Zakaj ga imamo sploh, čemu zares služi in kdo si ga je izmislil? Vse to so Liani Buršič povedali tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa.
Kako vemo, da je nekdo pravi prijatelj? Kje je poleg šole in vrtca najboljši kraj za spoznavanje prijateljev? Odgovore so z Laro Gril iskali otroci z Osnovne šole Rada Robiča Limbuš.
Dežela čardaša in paprikaša ter golaža. Potrebujete še več informacij o državi, ki smo jo tokrat vzeli pod drobnogled? No, zato pa se je Liana Buršič pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.
Otroci iz osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj razmišljajo o tem, kdaj je zrak čist.
Druga polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. Kakšni so načrti in razmišljanja o prostih dneh sredi zime, smo izvedeli od otrok iz Kamnika in Radovljice.
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživeli v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o zeleni zimi, gasilcih, vulkanih, Braziliji in o tem, kako doma pomagajo svojim staršem. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke in Ajdovščine, Bogojine, Vipave, Kranja in s Pragerskega.
Otroci z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko staršem radi lajšajo skrbi. Ko starši nimajo časa, osnovnošolci kuhajo, pospravljajo in popravijo kakšno kolo, da staršem ni treba. Svojo pridnost so delili z Laro Gril.
Uradno je “federativna republika”, ta največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Ime je dobila po bražiljki – lokalnem listnatem drevesu, iz čigar lesa pridobivajo rdeče barvilo. No, svojo prepoznavnost v svetu pa dolguje … no, prisluhnimo kaj so Liani Buršič povedali gorenjski tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.
Na današnji dan leta 1600 je silovito izbruhnil perujski vulkan Huaynaputina (izg.:Uanaputína). Vulkan se je zbudil po 9 tisoč let dolgem mirovanju, izbruh pa je trajal kar 18 dni in velja za drugega največjega v zgodovini Južne Amerike. Bil je tako močan, da za omenjeni vulkan vedo celo otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava, le da so ga postavili bolj severno. Z njimi smo se pogovarjali o tem, kaj se pravzaprav zgodi, ko izbruhne vulkan.
Polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. A zime niso več takšne kot nekoč, ko so po na pločnikih iz snega naredili celo tunele. Kakšno zimo imajo raje najmlajši: pravo ali zeleno? Kaj so prednosti ene in druge? O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Frana Albrehta iz Kamnika.
V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših sogovornikov. Tokrat smo z radijskim mikrofonom obiskali otroke v Ajdovščini, Vipavi, Ljubljani, Kranju in Mirni Peči. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Koreji, hladnem tušu, poklicu frizerja, razvoju živali in zimskih počitnicah. Izjave najmlajših je zbrala Tadeja Bizilj … No, še preden se čisto zares in uradno začnejo zimske počitnice za polovico slovenskih šolarjev, lahko danes po 8h v oddaji Radijski ringaraja prisluhnete otrokom iz Podružnične šole Mlinše, ki vas bodo odpeljali v čarovniško šolo in s čarovniško paličico začarali stvari kot čisto pravi čarovniki in čarovničke. Po 9h pa v oddaji Hudo! malo starejši šolarji iz Dolenjskih Toplic povedo več o programu Erasmus in njihovem projektu z naslovom NOVI MEDIJI V DEMOKRATIČNI DRUŽBI. Vabljeni k poslušanju ….
Sankanje, smučanje, obisk babice in dedka in še marsikaj lahko počnejo otroci v času zimskih počitnic, ki so že pred vrati. Za učence Gorenjske, Goriške, Notranjsko-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije bodo počitnice potekale med 17. in 21. februarjem, za učence Jugovzhodne Slovenije, Koroške, Podravske, pomurske, Savinjske in Posavske regije pa teden kasneje. Nasveti tretješolcev iz osnovne šole Trnovo, s katerimi se je pogovarjal Gašper Stražišar, vam bodo podali marsikatero pametno idejo o popotovanju ali igrah doma, medtem ko so šole prosti dnevi.
Njeno staro ime je, slovenjeno, Čosen, kar pomeni – dežela jutranjega miru. Čeprav sta od leta 1945 ločeni na S in J, so bili najbrž v slednji, nedavno, vse prej kot mirni, saj je južnokorejski režiser Bong Joon-ho s filmom Parazit osvojil obe najbolj cenjeni nagradi 92. podelitve oskarjev, kipca za najboljši film in najboljšo režijo. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža se je pogovarjala Liana Buršič.
Na današnji dan leta 1809 se je rodil angleški naravoslovec, biolog in geolog Charles Darwin. Bil je eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Razvil in predstavil je teorijo, ki predpostavlja, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika ter na osnovi svojih opažanj in poskusov dognal tudi mehanizem teh sprememb – naravni izbor. Ob obletnici Darwinovega rojstva so se o tem, kako so nastale živali, pogovarjali tudi Aleš Ogrin in otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava.
O tem, kakšno je delo frizerja, z učenci iz OŠ Toneta Pavčka iz Mirne Peči in novinarko Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov