Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
Učitelj je res, kot so najmlajši povedali, oseba, ki mora biti zrela in odgovorna, saj mora biti učencem v vzgled. Komunikativnost, želja po pridobivanju novih znanj, sposobnost vživljanja v otroka, kreativnost in motiviranost za delo z otroki so tiste lastnosti, ki naj bi jih imel vsak dober učitelj. Cilj učiteljskega poklica pa je, da otrok postane samostojen, komunikativen, ustvarjalen, vedoželjen, ima pozitivno samopodobo in se zaveda svoje potrebe po gibalni aktivnosti.
Začelo se je novo šolsko leto in ekipa Programa za mlade je pred mikrofon že povabila prve mlade sogovornike. Teme, o katerih so govorili, pa so kuhanje, priprave na odhod v šolo in seveda prvi šolski dan! Prisluhnimo najbolj iskrivim izjavam tega tedna v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.
Začelo se je novo šolsko leto in ekipa Programa za mlade je pred mikrofon že povabila prve mlade sogovornike. Teme, o katerih so govorili, pa so kuhanje, priprave na odhod v šolo in seveda prvi šolski dan! Prisluhnimo najbolj iskrivim izjavam tega tedna v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Katere pravljice so všeč najmlajšim? So to le najbolj znane tuje ali mogoče tudi kakšne zgodbe domačih avtorjev? Izvemo v rubriki Dobro jutro, otroci.
Slovenci smo dosegli že veliko takšnih in drugačnih presežkov. Na današnji dan leta 2013 so – na primer – Pomurci iz Londona prejeli uradno potrdilo, da so s kuhanjem dobre tone bujte repe, postavili svetovni rekord. Rekordno količino te tradicionalne jedi so skuhali v kotlu, ki je imel več kot dva metra premera, tehtal pa je dobrih 400 kilogramov. Mi smo se med počitnicami družili z mladimi udeleženci Inkluzivnega tabora zdravja športa in zabave Gibaj in zmagaj, ki so povedali, kako se sami lotijo priprave jedi.
Danes bodo po poletnih počitnicah osnovne in srednje šole na široko odprle svoja vrata. Skoznje bodo vstopali učenci, dijaki, učitelji, vzgojitelji, starši. Marsikdo se sprašuje, kaj bo prineslo novo šolsko leto, kako bo potekalo šolanje, kako bo organiziran pouk. A prvi šolski dan je ne glede na vse, vedno nekaj posebnega, novega – dan, ki so se ga veselili tudi mladi sogovorniki Tadeje Bizilj. Novo šolsko leto zagotovo prinaša pričakovanja, veselje in tudi skrbi – mi vsem šolarjem želimo, da bo leto ne gleda na to, kako se bo odvijalo, uspešno!
Pred zadnjim dnevom pouka prisluhnimo tretješolcem s Prve osnovne šole Celje o tem, po čem si bodo zapomnili to nenavadno šolsko leto. če mislite, da je bil njihov prvi odgovor koromavirus, se motite.
Ste danes že pogledali v nebo? Ali morda prisluhnili vremenoslovcem, ki so povedali, kakšno vreme nas čaka? Kako ti vedo, ali bo dež ali sonce in kakšno vreme bi najraje imeli sami, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci s I. osnovne šole Celje.
Dostikrat se zgodi, da se počutimo stisnjeni v kot, ali pa imamo občutek, da nas nekdo drži v šahu. Da nam torej omenogoča, da bi ravnali ali se odločali po svoje. Otroci iz Celja jezikovnega sicer izraza o šahu ne poznajo tako dobro, znajo pa igrati šah. To je igra, ki najverjetneje izvira iz Indije, razvijala pa se je od 6. ali 7. stoletja naprej.
Tudi tokrat smo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci gostili vedoželjne sogovornike. Obiskali smo jih v celjskih osnovnih šolah pa tudi v ljubljanskem vrtcu. Prisluhnite njihovim iskrivim odgovorom o tem, kaj naj bi bili vavčerji, o poklicu slikarja, puščavah, še posebej pa so bili zgovorno domiselni, ko smo jih spraševali o preživljanju počitnic in krajih, kamor bi najraje na svetu odpotovali. Rubriko je pripravila Liana Buršič
Juhuhu – zadnji konec tedna v tem šolskem letu je tu – si lahko rečejo vsi šolarji danes – ocene so zaključene, poletne počitnice pa pred vrati. Tudi jutri bomo v naši mladinski oddaji Hudo! po 9h s šolarji dobro razpoloženi – veliko smeha, dobre glasbe pa pregled vsega, po čemer si bodo zapolnili letošnje šolsko leto, v studiu pa se pridruži tudi poseben gost, stand-up komik, ki naj ostane zaenkrat še skrivnost. Seveda bodo misli ušle tudi na prihajajoče počitniške dni in načrte – kakšen je nasvet tretješolcev s I. OŠ Celje za najlepše in najboljše počitnice pa slišite v naslednjih minutah. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Tako dolgo in hrepeneče so med epidemijo tudi otroci čakali na kakšno daljšo pot od zgolj vrta domače hiše ali blokovskega igrišča. In zdaj so pripravljeni na nova doživetja, mi pa z njimi. Zanimalo nas je, kam bi najraje na svetu odpotovali. Petletniki iz skupine Lisička, ljubljanskega vrtca Ledina, imajo ogromno idej, naj vas navdihnejo. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič.
17. junij je svetovni dan boja proti širjenju puščav, ki prekrivajo več kot četrtino površine kopnega. Uničevanje rastlinske plasti zaradi naravnih sprememb in človekovega posega v naravo ogroža številna območja in ljudi po vsem planetu. Le v Afriki se je v zadnjih 50 letih 650 tisoč kvadratnih kilometrov zeljišč spremenilo v puščavo. O tem, kaj puščava sploh je in kako težko je v njej preživeti, pa otroci iz Prve osnovne šole Celje.
Ste kdaj razmišljali o tem, kakšen je poklic slikarja? Kako se ta loti ustvarjanja, kje išče izvirne ideje za svoje slike in umetnine, kakšne pripomočke potrebuje, koliko prostora ima za domišljijo in kje vse lahko opravlja svoje delo … O vsem tem se je s tretješolci s I. osnovne šole Celje pogovarjala Tadeja Bizilj.
Zadnje tedne se v javnosti veliko govori o turističnih bonih in o tem, kako, za kaj in kje jih bomo prebivalci Slovenije lahko koristili. A še preden se je uveljali ta izraz, so naši politiki in mediji uporabljali besedo vavčer. Zato smo s tretješolci s Prve osnovne šole Celje poklepetali o tem, kaj njim pomeni ta beseda.
Še preden se je uveljavil izraz turistični bon, smo odrasli govorili o vavčerjih. Kako to besedo poznajo otroci iz Celja?
Vikend je pred vrati – in treteješolci iz I. osnovne šole Celje že pridno delajo načrte, kaj bodo počeli. Tadeji Bizilj so povedali, kakšen je njihov recept za dober, lep in uspešen vikend, s kom ga najraje preživijo in kaj najraje počnejo.
Nesreča nikoli ne počiva, pravi star ljudski pregovor. In dobro je, da vemo, kako ravnati v neprijetni situaciji. Kaj o tem razmišljajo najmlajši z OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana?
Neveljaven email naslov