Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
Malavi, Mozambik, Zimbabve, Botsvana in Namibija so dežele črne celine, kjer se najraje zadržuje. Najraje ima zgodnja jutra, takrat je najbolj aktivna. Obožuje svežo travo, sadje, cvetlice, rada pije. Vodo. Ženi se tudi jeseni, in, ko pride naraščaj, samice, rodilje ostanejo ob svojih mamah. Za pomoč in podporo. Levov in leopardov se izogiba. Na daleč. Kdo je niala je zanimalo Liano Buršič, zato je o njej povprašala učence 3.razredov ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik ter biologinjo, vodnico v našem največjem ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Najlepše je seveda, če se ljudje med seboj dobro razumemo in smo prijatelji, a ni vedno tako. S kom smo lahko tudi na bojni nogi. Kaj to pomeni in koliko se to dogaja mladim sogovornikom z OŠ Mengeš?
V tem tednu smo obeležili svetovni dan hrane, ob katerem se vsako leto znova zavemo, da imajo v nekaterih delih sveta hrane občutno premalo, medtem ko v drugih živijo ljudje v prevelikem izobilju. Vid, Ana Natali, Filip, Neža, Hana in Jakob iz OŠ Mengeš so Tadeji Bizilj povedali, da ima hrana pomembno mesto v njihovem življenju in da se zavedajo, da morajo z njo ravnati spoštljivo. Dan vedno začnejo z zajtrkom, prisluhnimo, kdo jim ga pripravi in kaj imajo najraje na krožniku.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Iskrenost in neposrednost sta vrednoti, ki pa lahko pri komu povzročita tudi prizadetost. Če je kakšna stvar izrečena impulzivno, v jezi in brez pomisleka, je lahko še huje, zato se je kdaj pač treba ugrizniti v jezik …
Dobra glasba nam lahko polepša dan. Lahko nas spravi v boljšo voljo, ob njej celo zaplešemo ali zapojemo. Že naš radijski program jo je poln – in preden bomo slišali naslednjo skladbo, prisluhnimo, kako o domačih in tujih melodijah razmišljajo šolarji iz Osnovne šole Maksa Durjave iz Maribora. Kakšna glasba gre najbolj v uho petošolcem Naji, Špeli, Nejcu, Tijanu in Timu, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Tehta manj kot zmerno napolnjen nakupovalni voziček. Seveda ga, kot niti vseh z naravnimi ritmi in naravo živečih bitij, ne boste srečali med nakupovanjem. Morda le, če boste zajemali izvirsko vodo ob kakšnem gozdnem obronku v ameriškem Texasu. Ali pa Mehiki. Ali celo med hribolazenjem po Andih. A le, če boste ostali na višini do 3200 metrov. Višje mu ne paše. On je jaguarundi. Veste zdaj kaj več? ;) Učenci tretjih razredov z ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica iz ZOO-ja Petra Hrovatin že;) Spraševala jih je Liana Buršič
Ko smo pred odločitvijo, je velikokrat dobro, da prej preverimo, kakšne možnosti imamo, preučimo vse dostopne podatke in nato sprejmemo odločitev. To velja tako za pomembne življenjske odločitve kot nakupe. O slednjih bodo govorili otroci z OŠ 8 talcev iz Logatca in Špela Šebenik v rubriki Dobro jutro, otroci …
Prvi mesec pouka v tem novem šolskem letu je že za šolarji in počasi se je že začelo tudi tisto pravo učenje. Naja, Nejc, Špela, Tijan in Tim z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor pravijo, da se radi učijo, saj s tem postajajo pametnejši in vedo več stvari. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
No, v četrtkovih oddajah Dobro jutro, otroci, kjer vam predstavljamo raznolik svet živalskega kraljestva, smo vedno bolj ugankarsko skrivnostni. Tokrat vam ime živali povemo takoj, pa nas res zanima, koliko vas bo vedelo, za katero gre. Če o njej ne veste nič, vas bodo podučili učenci 3.A in B razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja v ZOO-ju Petra Hrovatin. Liano Buršič je zanimalo, kaj vedo o dikdiku. Ja, o dikdiku??
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Osnovnošolcem sicer izrazi, ki jih zasledimo v množičnih medijih, niso blizu. V tokratni ponedeljkovi jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci pa so učenci iz Logatca vseeno govorilu o enem izmed njih. Kaj pomeni obdobje debelih krav in njegovo nasprotje časi suhih krav?
Jesen je lep letni čas, poln različnih odtenkov rjavih, oranžnih, rdečih in rumenih barv, ki vabijo na jesenski sprehod. Nanj se radi podajo tudi petošolci z Osnovne šole Maksa Durjave iz Maribora – kaj vse vidijo in tudi nabirajo na sprehodu, so povedali Tadeji Bizilj.
Največja med svojimi, najtežja, z najbolj, no, diplomatsko rečeno – značilno intenzivnim vonjem, pa tudi tista, ki lahko spi v vodi brez skrbi. Pa ni riba;) Veste o kom so Liani Buršič pripovedovali učenci 3.B razreda ljubljanske OŠ Tone Čufar in biologinja, vodnica v ZOO_ju, Petra Hrovatin?
Ob pregovoru jabolko ne pade daleč od drevesa odrasli največkrat pomislimo na kaj negativnega. Mladi iz Logatca pa ga razumejo neobremenjeno …
Od 8. septembra do 8. oktobra se letos odvija projekt Nacionalni mesec skupnega branja, v želji, da bi prav vsi več brali in s tem poskrbeli za porast bralne pismenosti in bralne kulture. Kakovosten čas, ki ga ob branju preživimo drug z drugim, je namreč neprecenljiv. Kaj najraje berejo Tim, Tijan, Nejc, Špela in Naja z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov