Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
Ta kultni vretenčar je ljubljenec predvsem fantovske otroške populacije. Malo jih je, ki ne bi v svoji zbirki imeli vsaj replike kakšnega njihovega okostja, ki se po možnosti sveti v temi ali pa njegove glave kot ročne lutke oziroma priložnostne strašilke kameradov. Ne brez razloga, saj je tudi njihovo ime kombinacija grškega izraza deinos (»strašen« ali »grozen«) in sauros (»kuščar« ali »plazilec«). Že veste, o kom so Liani Buršič govorili učenci iz 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO Ljubljana Petra Hrovatin?
Današnje petkovo jutro bo večina šolarjev prespala – z današnjim praznikom se namreč danes začenjajo prvomajske počitnice za vse učence in dijake in nekaj dni oddiha so veseli prav vsi. Mnogi bodo sicer le morali pogledati v šolske učbenike in knjige, večino časa pa vseeno preživeli v družbi prijateljev in družine. Kakšne načrte imajo, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz ljubljanske Osnovne šole Franceta Bevka.
Na pogled morda krotka, a je še vedno v zver. Izvrstna plavalka, tudi z dobro apneo, saj zadrži vdih 4 minute. Danes je strogo zaščitena živalska vrtsa v večini evropskih držav. Velike slovenske reke (Sava, Drava, Mura) pa so tako onesnažene, da v njih ne more živeti. Dragocena žival je, žal nekaterim tudi zaradi svojega gostega krzna. Veste o kateri nočni samotarki so Liani Buršič govorili učenci iz 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO Ljubljana Petra Hrovatin?
Kaj delajo znanstveniki, so razmišljali drugošolci iz OŠ Kolezija Ljubljana.
Mladi z OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka se bodo razgovorili o aprilskem vremenu in o tem, ali vreme vpliva na njihovo počutje in dejavnosti.
Vsak od nas ima talent za nekaj – nekateri smo dobri v petju, drugi v igranju na inštrumente, tretji imajo talent za risanje. Talenti so dar v življenju, so neprecenljivi, ne moremo jih kupiti ali posojati. Prav zato jih moramo spoštovati, razvijati in negovati. Več o skritih in odkritih mladih talentih boste slišali v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! pet čez deveto, ko bodo mikrofon prevzeli mladi novinarji iz Škofje Loke – zdaj pa prisluhnimo, kakšne talente imajo učenci iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Čeprav so v sestrski skupini s ščurki in termiti, jih imajo ljudje zelo radi. Če so ti ljudje vrtnarji :), saj pomagajo pri biološki kontroli škodljivcev. Te žuželke, katerih grška različica imena pomeni prerok, so ime dobile po svoji značilni drži, ki spominja na človeka pri molitvi. Že veste za katero žival gre? O njej so Liani Buršič spregovorili učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Z učenci z OŠ Grm Novo mesto smo se pogovarjali o zabavi in uživanju. Dati si duška, rečemo odrasli večkrat, kako pa je z mladimi?
Učenje je za marsikaterega osnovnošolca prava nočna mora – a brez tega enostavno ne gre. Je bolje, da se učimo v tišini ali ob glasbi? Se ob skupinskem učenju naučimo več ali manj kot, če smo za knjigo sami? Lahko uporaba mobilnega telefona ob učenju zmanjša našo koncentracijo in vpliva na količino znanja? Na vsa ta vprašanja in mnoga druga boste odgovore dobili jutri po 9h v naši mladinski oddaji HUDO!, zdajle pa prisluhnimo, kaj so o svojih učnih navadah Tadeji Bizilj povedali četrtošolci iz OŠ Koper.
Današnji živalski izbranec je ptica, ki jo redko vidimo, zato pa jo toliko pogosteje slišimo. Njegovo že pregovorno lepo petje pogosto slišimo, kadar se razlega iz kakšnega grma ali drevesa in v nasprotju s svojim bogatim pevskim naborom je to v resnici na pogled zelo preprosta ptica, ki je povsem enotno rjavo obarvana. Že veste kdo je? Liana Buršič je o njem spraševala učence 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinjo, vodnico v ZOO Ljubljana, Petro Hrovatin.
O zelo znanem slovenskem pregovoru, o marljivosti, prizadevnosti in razvajenosti mladih, smo se pogovarjali z učenci iz OŠ Grm Novo mesto.
Raziskave so pokazale, da glasen smeh odlično vpliva na naše telo, poveča našo odpornost, sprosti endorfine, ki izboljšajo naše počutje in lahko celo zmanjšajo bolečino ter izboljša naše razpoloženje. Naslednjič, ko se boste pošteno in od srca nasmejali, torej ne pozabite, da ste veliko naredili tudi za svoje zdravje in srečo. Najmlajši iz Osnovne šole Grm iz Novega mesta so Tadeji Bizilj povedali, da tudi njih marsikaj nasmeji in da dobro poznajo rek, ki pravi, da je smeh pol zdravja.
Po številu opisanih vrst jih prekašajo le hrošči. Znanstveno ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami, kar jih jasno ločuje od vseh ostalih skupin žuželk. Zaradi pisanih barv in nenevarnosti so ena najbolj priljubljenih živali, veda, ki se ukvarja z njimi pa se imenuje lepidopterologija. Veste o katerih letalcih govorimo? Liana Buršič se je o njih pogovarjala z biologinjo, vodnico v ZOO Ljubljana, Petro Hrovatin in učenci 3.b razreda ljubljanske OŠ Ledina. Zakaj prav z učenci te šole boste izvedeli v posnetku
O tem kakšno je bilo življenje v kameni dobi, so razmišljali drugošolci iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Neveljaven email naslov