Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
Med seboj se ločimo po lastnostih, ki oblikujejo našo osebnost. Prepogosto pa se osredotočamo na pomanjkljivosti, in premalokrat se spomnimo na lastnosti, ki nas odlikujejo. Na tiste, katere najpogosteje pozabljamo, so Alfreda Geia spomnili tretješolci Osnovne šole Lucija. Lastnosti gredo z roko v roki z našimi konjički, zato so tudi otroci povedali več o stvareh, ki jih veselijo.
Med šolskim letom lahko vsaj dve soboti v mesecu med 9. in 10. uro na naših radijskih valovih slišite oddajo Radio Hudo!, ki jo pripravijo in vodijo mladi osnovnošolski novinarji. To soboto so o vremenu govorili otroci iz Naklega; en teden prej so se predstavili Škofjeločani, med njimi je bila tudi devetošolka Eva Jug. Kot je povedala Andreji Gradišar, se udeležuje tudi drugih tekmovanj, motivira pa se na prav poseben način.
Danes je dan slovenske hrane in ena izmed pomembnih aktivnosti dneva je projekt tradicionalni slovenski zajtrk. V vrtcih in šolah tako otroke navajajo na zdravo prehrano in gibanje ter poudarjajo pomen lokalno pridelane hrane in sožitja med generacijami. Kaj se bo danes dogajalo na Osnovni šoli Naklo, je preverila Tadeja Bizilj.
Med katero vrsto ljudi spadate? Tisto, ki si stvari za naslednji dan pripravi že isti večer ali med tiste, ki se za nov dan pripravijo navsezgodaj? No, vsakemu se lahko zgodi, da ima med svojimi rečmi tudi kakšne pozabljene, male reči, ki se skrivajo globoko v žepu ali na dnu torbe. In tudi šolske torbe niso nobena izjema. Kaj vse se najde v šolskih torbah, so Moniki Kern povedali učenci 4. A razreda Osnovne šole Predoslje iz Kranja.
Gospodarstvo je proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin. Je skupek vseh institucij in dejavnosti, s katerimi pridobivamo dobrine za zadovoljevanje potreb človeka. A to je nekakšna splošna opredelitev tega pojma. O gospodarstvu kdaj pa kdaj razmišljajo tudi otroci. In o tem kako si pravzaprav predstavljajo, kaj je to gospodarstvo, se je zato Aleš Ogrin pogovoril z otroki iz OŠ Bežigrad.
Tudi izven najvišje, poletne, turistične sezone, slovenski turistični dragulji ne izgubijo svoje vrednosti, le drugače se lesketajo. Jeseni morda res ne moremo čofotati v morju, izdelovati peščenih gradov in se v kratkih hlačah poditi po plaži, vendar je tukaj vrsta drugih reči, ki jih lahko počnemo. Kaj vse bi turisti lahko počeli na obali jeseni, so Alfredu Geiu povedali tretješolci z OŠ Koper.
V naših sobotnih mladinskih oddajah Radia Hudo! smo v preteklih treh letih slišali že veliko mladih nadebudnih novinarjev in voditeljev. Nekateri od njih so skozi novinarske delavnice spoznali, da jim je to delo pisano na kožo, zato se zdaj v naše oddaje oglašajo z zanimivimi zgodbami. Kaj je zaznamovalo pretekli teden na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici, je tako Tadeji Bizilj povedala mlada dopisnica Ana Humerca Šolar.
Vsako drugo soboto dopoldne naš največji radijski studio zapolnijo mladi novinarji. Jutri malo po deveti uri se bodo v vlogo radijskih voditeljev vživeli mladi z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke in v oddaji šli po poti Škofjeloškega pasijona. Tadeja Bizilj je ujela mlado pevko Katarino, ki je na pasijonu že nastopala.
Glorija Perme je učenka drugega razreda Osnovne šole Ketteja in Murna iz Ljubljane. Zelo rada hodi v šolo , v prostem času pa najraje riše. Njena posebnost je, da v šolo prihaja z invalidskim vozičkom. O tem, kako je pri pouku, se je z njo pogovarjala Petra Medved.
Praznik vina je bil v preteklosti povezan s številnimi običaji. Eden od njih je bil, da so na sod postavili jabolko, vanj pa zataknili različne začimbe. Če se je jabolko lepo posušilo, je to pomenilo dobro letino. Gnilo jabolko pa je napovedovalo slabo. Kaj pa o martinovem vedo učenci 4. razreda Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha iz Ljubljane, so povedali Betki Burger.
Ko se nam mudi, ko obstanemo v prometu, ko pozimi sanjamo o toplih krajih, pomislimo kako lepo bi bilo biti ptica. Lea Ogrin je učence 5. razreda iz OŠ Grm Novo mesto vprašala katera je njihova najljubša ptica.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda podkupnina pojasnjena: "Kar se komu da za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje." O tem, kako otroci razmišljajo o podkupovanju in ali razumejo to besedo in posledice takšnega ravnanja, se je Petra Medved pogovarjala s tretješolci osnovne šole Ketteja in Murna iz Ljubljane.
Tako kot so hladnejši in temnejši dnevi čez jesen in zimo, tudi narava v tem času miruje. Plodove, ki jih obrodi čez leto, smo obrali in jih shranili, da bomo okuse poletja okušali tudi čez zimo. Skoraj zagotovo imamo vsi doma kakšen kozarec marmelade ali vložene zelenjave. Zakaj pripravljamo ozimnico so Moniki Kern povedali učenci dveh kranjskih osnovnih šol, in sicer Osnovne šole Franceta Prešerna in Osnovne šole Jakoba Aljaža.
Mesec, ko se zbudimo v megleno, mrzlo jesensko jutro. Otroci že nestrpno pričakujejo sneg, mame se pripravljajo na praznike, moški pa si puščajo brke – vse to je mesec movember, pravzaprav november. Četrtošolce iz Osnovne šole Bežigrad je Betka Burger vprašala, kakšen se mesec november zdi njim.
Mrzli jesenski dnevi v naša življenja prinašajo spremembe. Moramo se bolj toplo obleči, si na glavo posaditi kapo, okrog vratu oviti šal. Na zimo se pripravljajo tudi živali – polhi, ježi, medvedi na zimsko spanje, sesalci dobijo gostejši kožuh, nekatere ptice pa odletijo na jug. Zakaj se na pot v toplejše kraje podajo v jatah, so Andreji Gradišar povedali učenci 4. B razreda OŠ dr. Vita Kraigherja.
V naših sobotnih mladinskih oddajah Radia Hudo! smo v preteklih treh letih slišali že veliko mladih nadebudnih novinarjev in voditeljev. Nekateri od njih so skozi novinarske delavnice spoznali, da jim je to delo pisano na kožo. Zato smo jih v našem Programu za mlade povabili k ponovnemu sodelovanju – v naše oddaje se bodo oglašali z zanimivimi zgodbami in aktualnimi prispevki. Tadeji Bizilj je dopisnica Ana iz Radovljice, OŠ Antona Tomaža Linharta, takole opisala njen najzanimivejši dan v mesecu oktobru.
Danes se bomo afnali. Nova izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika besedo afna najprej pogovorno opisuje kot opico. Pomen besede afna je v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika dobil nov terminološki pomen. Gre za »znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene«. Kljub temu pa učenci Osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja niso pomislili na to kosmato žival, iz katere se je kasneje razvil človek. Podobno se je zgodilo z besedo miška, ob kateri prej kot na »navadno mlajšo žensko« in »ocvrto pecivo iz kvašenega testa« pomislimo na tisto računalniško, s katero klikamo po spletu. Z učenci se je pogovarjala Monika Kern.
Šolarji imajo ta teden jesenske počitnice ... počitnice pa so kot že beseda sama pove namenjene počitku. Jesenske počitnice lahko izkoristite tudi za izdelovanje. V naravi najdemo veliko plodov, iz katerih otroci iz vrtca Ledina v Ljubljani naredijo prave umetnije! Alja Verbole je ustvarjala skupaj z otroki iz skupin Krti in Murni.
Naša radijska postaja danes praznuje 86. rojstni dan. Od radijskih začetkov se je zgodilo in spremenilo marsikaj. Kljub pojavu drugih medijev, najprej televizije, nato spleta, ostajamo z vami in vi z nami. Da radio ni star medij, kot ga včasih imenujemo, dokazujejo tudi mladi. Kdaj poslušajo radio in kaj najraje, so Andreji Gradišar povedali šestošolci iz OŠ Griže Lea, Hana, Žan in Blaž. Foto: Tadeja Bizilj
Tadeji Bizilj so mladi iz Griž, ki pripravljajo jutrišnjo oddajo Radia Hudo!, povedali nekaj stereotipov.
Neveljaven email naslov