Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
Danes je svetovni dan knjige ter avtorskih pravic, zato vsem ljubiteljem knjig.. . še na mnoga leta in veliko dobrih knjig! Uživajte v temu tednu, saj smo Slovenci eni redkih, ki svetovni dan knjige praznujemo cel teden. Vzemite si dobro branje in čas se bo ustavil… vsaj za malo. Če pa potrebujete še kakšen razlog, zakaj se usesti s knjigo v roki, prisluhnite drugošolcem osnovne šole Prule. Gei Saje so povedali, zakaj je brati knjige lepo, dobro in koristno.
Plastiko je leta 1839 odkril Charles Goodyear. Čeprav nas novosti sicer velikokrat prestrašijo, smo jo v 175 letih vzeli za svojo. Uporabljamo jo pri izdelavi mnogih naprav, z njo pa lahko celo plačujemo. V svet, kjer plastike ni, pa je s tretješolci Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana pokukala Andreja Gradišar.
Danes je svetovni dan Zemlje. Tretješolci iz ljubljanske osnovne šole Vič so nad njinim zdravjem zaskrbljeni, saj je naš planet preveč onesnažen. Kako vedo, da je Zemlja bolna in kaj bi morali storiti, da bi se bolje počutila, so povedali Petri Medved. Dobro jutro, otroci
Vsak potrebuje prijatelje. Z njimi se smejemo, jokamo, zaupamo in si pomagamo. So naši sopotniki skozi življenje. Kako pomagate prijateljem, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani.
V jutranjih minutkah za najmlajše nas Alja Verbole prebuja skupaj z učenci 2.b.razreda iz Osnovne šole Polje, ki radi pojejo, plešejo, raziskujejo ... in so eko! Dobro jutro, otroci!
Delo ministrov je eno najbolj odgovornih, saj morajo skrbeti za dobrobit vseh državljanov. O tem, kakšno je njihovo delo, se je z učenci 2. a Osnovne šole Ledina pogovarjala Andreja Gradišar.
Obkroženi smo z vedno več tehnologije, ki zelo hitro napreduje. Stroji nas spremljajo vsepovsod. Robot, ki bi nam pomagal pri delu okoli hiše, ni več stvar fantastike, ampak bližnje prihodnosti. Ali je lahko robot dober prijatelj, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani.
Gaja, Dana, Tanja in Jakob so učenci slovenske osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline pri Trstu. So navdušeni pevci in zato veselo prepevajo v šolskem pevskem zboru, so povedali Petri Medved in ji seveda zapeli svojo najljubšo pesem.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Človek že od nekdaj les uporablja za različne namene. Z njim si je gradil bivališča, uporabljali so ga in ga še v gradbeništvu, drva nam omogočajo toploto. Kaj vse še lahko naredimo iz lesa, so Petri Medved povedali tretješolci iz ljubljanske osnovne šole Vič.
Ste že pojedli zajtrk? Verjetno ste vzeli kaj iz hladilnika in lučka se je prižgala. V hladilniku se prižge, medtem ko je v zamrzovalniku ni. Zakaj gori luč v hladilniku, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Naklo.
Kadar nas zgrabi lakota, bi vsi radi, da je kosilo čimprej skuhano in miza kar se da hitro pogrnjena. A vse to mora nekdo narediti! Najhitreje gre, kadar si pri kuhanju, pripravljanju in pospravljanju med seboj pomagamo. Otroci iz skupine Petelini iz vrtca Najdihojca v Ljubljani so Ani Gabršček razložili, kako in komu največkrat pomagajo v kuhinji.
Ob svetovnem dnevu zdravja bi se bilo morda dobro malo zamisliti, ali dovolj dobro skrbimo za svoje zdravje in kaj bi še lahko storili, da bi se v svojem telesu počutili čim bolje. Navdih pri razmišljanju naj bodo danes otroci iz skupine Petelini iz Vrtca Najdihojca v Ljubljani, ki so opisali, kako oni telovadijo in skrbijo za svoje zdravje. Prispevek je pripravila Ana Gabršček.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Otroci si nekatere stvari včasih predstavljajo malo drugače kot odrasli. Tako je tudi pri davku. O tem, kaj davek sploh je, se je s tretješolci Osnovne šole Mirana Jarca Ljubljana pogovarjala Andreja Gradišar.
Danes je dan potegavščin in izmišljenih zgodb. Tako da pazite, da ne nasedete prehitro. O 1. aprilu se je Dejan Petek pogovarjal z učenci 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani. Seveda zaradi tehničnih težav rubrike Dobro jutro otroci danes ne bo.
Naša radijska oddaja Veseli tobogan razveseljuje otroke, no pa tudi tiste starejše, že 50 let. In čeprav je letos praznovala to častitljivo obletnico, je še vedno mladostna, kot ob prvem oglašanju v radijski eter. In tako bo ostalo tudi naprej. Naslednjič ji boste vsi namreč lahko prisluhnili to nedeljo, 6. aprila, gostovala pa bo na Osnovni šoli Prevalje. No in Matej Jevnišek je v minulem tednu tam obiskal otroke, ki so mu povedali, kakšna je bila avdicija za nastop na Veselem toboganu.
Društvo Ekologi brez meja tudi letos izvaja akcijo Star papir za novo upanje, ki poteka med 17. marcem in 30. aprilom. Izkupiček od zbranega starega papirja, ki ga lahko prispevamo vsi, bo namenjen v dobrodelne namene. Iz na videz neuporabnega starega papirja pa lahko v rokah spretnih ustvarjalcev, kot so učenci prvega razreda Osnovne šole Lava, nastanejo prav zanimive stvari. Kako lahko uporabimo star papir je v pogovoru z njimi zanimalo Ano Gabršček.
Neveljaven email naslov