Sorodnice kengurujev- koale jedo le mlade vršičke evkaliptovih dreves, ki vsebuje mamilo in zato spijo tudi do 19 ur na dan, nameščene med vejami dreves, na katerih se hranijo. Sicer ljubke, a lenobne vrečarke so vedno bolj na robu preživetja, saj jih najbolj ogroža človek, ki izsekava njihova gozdna domovanja. Pred prvim priseljevanjem Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, zdaj naj bi njihova populacija štela le še okoli 100 tisoč osebkov. Kaj so o koalah Liani Buršič povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v posnetku.

Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae.

Koale jedo le mlade vršičke evkaliptovih dreves, ki vsebuje mamilo in zato koale spijo tudi do 19 ur na dan, nameščene med vejami dreves, na katerih se hranijo. Zaradi majhne hranljivosti teh listov mora življenjski prostor odrasle živali obsegati vsaj 1 hektar. Odrasla koala težka 9 kilogramov mora pojesti vsaj 1 kilogram evkaliptusovih listov na dan.

Koale so vedno bolj na robu preživetja, ker jih najbolj ogroža človek, ki seka gozdove in gradi nova mesta. Ogrožajo jih tudi velike prometnice skozi državo in pogosti požari saj se počasne in okorne koale nimajo kam skriti. Pred prvim priseljevanjem Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, saj so jih pobijali tudi zaradi krzna. Sedaj jih je po različnih ocenah med 50.000 in 100.000. IUCN in avstralska vlada jih ne smatrata za ogrožene.

Kaj pa o teh ljubkih, a lenobnih zaspankah vedo učenci (Leon Svit, Ela, Tisa, Talina, Svit in Enej) 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma posnetku.