Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sorodnice kengurujev- koale jedo le mlade vršičke evkaliptovih dreves, ki vsebuje mamilo in zato spijo tudi do 19 ur na dan, nameščene med vejami dreves, na katerih se hranijo. Sicer ljubke, a lenobne vrečarke so vedno bolj na robu preživetja, saj jih najbolj ogroža človek, ki izsekava njihova gozdna domovanja. Pred prvim priseljevanjem Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, zdaj naj bi njihova populacija štela le še okoli 100 tisoč osebkov. Kaj so o koalah Liani Buršič povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v posnetku.
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae.
Koale jedo le mlade vršičke evkaliptovih dreves, ki vsebuje mamilo in zato koale spijo tudi do 19 ur na dan, nameščene med vejami dreves, na katerih se hranijo. Zaradi majhne hranljivosti teh listov mora življenjski prostor odrasle živali obsegati vsaj 1 hektar. Odrasla koala težka 9 kilogramov mora pojesti vsaj 1 kilogram evkaliptusovih listov na dan.
Koale so vedno bolj na robu preživetja, ker jih najbolj ogroža človek, ki seka gozdove in gradi nova mesta. Ogrožajo jih tudi velike prometnice skozi državo in pogosti požari saj se počasne in okorne koale nimajo kam skriti. Pred prvim priseljevanjem Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, saj so jih pobijali tudi zaradi krzna. Sedaj jih je po različnih ocenah med 50.000 in 100.000. IUCN in avstralska vlada jih ne smatrata za ogrožene.
Kaj pa o teh ljubkih, a lenobnih zaspankah vedo učenci (Leon Svit, Ela, Tisa, Talina, Svit in Enej) 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Sorodnice kengurujev- koale jedo le mlade vršičke evkaliptovih dreves, ki vsebuje mamilo in zato spijo tudi do 19 ur na dan, nameščene med vejami dreves, na katerih se hranijo. Sicer ljubke, a lenobne vrečarke so vedno bolj na robu preživetja, saj jih najbolj ogroža človek, ki izsekava njihova gozdna domovanja. Pred prvim priseljevanjem Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, zdaj naj bi njihova populacija štela le še okoli 100 tisoč osebkov. Kaj so o koalah Liani Buršič povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v posnetku.
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae.
Koale jedo le mlade vršičke evkaliptovih dreves, ki vsebuje mamilo in zato koale spijo tudi do 19 ur na dan, nameščene med vejami dreves, na katerih se hranijo. Zaradi majhne hranljivosti teh listov mora življenjski prostor odrasle živali obsegati vsaj 1 hektar. Odrasla koala težka 9 kilogramov mora pojesti vsaj 1 kilogram evkaliptusovih listov na dan.
Koale so vedno bolj na robu preživetja, ker jih najbolj ogroža človek, ki seka gozdove in gradi nova mesta. Ogrožajo jih tudi velike prometnice skozi državo in pogosti požari saj se počasne in okorne koale nimajo kam skriti. Pred prvim priseljevanjem Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, saj so jih pobijali tudi zaradi krzna. Sedaj jih je po različnih ocenah med 50.000 in 100.000. IUCN in avstralska vlada jih ne smatrata za ogrožene.
Kaj pa o teh ljubkih, a lenobnih zaspankah vedo učenci (Leon Svit, Ela, Tisa, Talina, Svit in Enej) 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma posnetku.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Skoraj vsaka stvar ima dobre in slabe plati. Bivanje s starejšimi ni nobena izjema. O tem, kako bi bilo živeti s starimi starši in kako bi se njihovo življenje zaradi tega spremenilo, so z Andrejo Gradišar razmišljali tretješolci Osnovne šole dr. Vita Kraigherja.
Kaj naj naredita 2 otroka, ki se kregata, ker se hočeta igrati z isto igračo?
Ali ste vedeli, da je v Sloveniji okoli 350.000 prostovoljcev? Drugim radi pomagata tudi osmošolki Neža Klančar in Maša Prebil z osnovne šole Bežigrad v Ljubljani, ki mlajšim učencem priskočita na pomoč. Z njima se je pogovarjal Dejan Petek.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Prvošolci ne nosijo več plenic in ne uporabljajo več dude. Verjetno bi nam rekli, da so odrasli in za to preveliki. Ali ste vedeli, da se za otroka, v prvem letu porabi okoli 2800 plenic? Te plenice se potem razkrajajo med 300 in 500 let. Zakaj ne nosimo več plenic in ne uporabljamo dude, je Dejan Petek vprašal učence 1. razreda Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Že cel dan kličete zobozdravnika, da bi se končno dogovorili za obisk pri njem, ki ga odlagate že pol leta. Ko na telefonsko zvezo dobite zdravstveni dom, vam povedo, da je spremenil telefonsko številko, in vam pričnejo narekovati novo. Sredi zapisovanja vam odpove pisalo, v bližini pa nimate nobenega rezervnega. Kaj pa zdaj? Rešitev za takšno situacijo poznajo učenci Osnovne šole Ivana Skvarča Zagorje, ki so Andreji Gradišar povedali s čim pisati, če vam pisalo odpove.
Prebujamo se skupaj s tretješolci z Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru. Več jutri v oddaji radijski ringaraja ob 8h na Prvem!
Ko ti nekdo tako zelo zmeša glavo, da ne moreš razmišljat o ničemer drugem, je najboljše, da tej osebi povemo da nam je všeč in potem vsaj veš pri čem si. Ker pa je to lahko reči, veliko teže pa storiti, je Lea Ogrin vprašala osmarčke iz Osnovne šole Kolezija, kako bi oni povedali nekomu da jim je všeč.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi sanjate podnevi? Z nasmehom hodite po cesti in vaše oči kar žaraijo. Mogoče ste deležni zanimivih pogledov, vendar naj vas to ne ustavi. Sanje nas lahko popeljejo okoli sveta in na razburljiva popotovanja. Prepustite se in sanjajte z nami. Kam bi šli po svoje, je Dejan Petek vprašal učence Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Noč čarovnic v noči iz 31. oktobra na 1. november praznujejo predvsem na Irskem, v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Otroci se preoblečejo v čim bolj grozljive kostume ter nato od vrat do vrat nabirajo sladkarije. Običaj, ki je prišel tudi k nam, je izrezovanje buče. Kako izrezati najbolj strašljivo bučo, vam bodo povedali četrtošolci Osnevne šole MIlana Jarca.
Eden najmlajših poslušalcev Prvega programa Radia Slovenija je v kontaktno otroško oddajo Radijski ringaraja poklical že pri 4 letih, danes pa že hodi v šolo ter se tudi na domači kmetiji veliko nauči. Poslušajte, kaj je povedal Maticu Jermanu.
Neveljaven email naslov