Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matjaž Klemenčič, eden najboljših slovenskih zmajarjev, se je jeseni lotil zanimivega in malce nenavadnega projekta. Z zmajem je visoko nad Bovcem pristal na krilih jadralnega letala, ki ga je pilotiral Pipistrelov testni pilot, Nejc Faganelj. Dogodek je v letalskih krogih vzbudil precej zanimanja, širše pa malce manj, zato ga je Sandi Škvarč v pogovoru z obema junakoma predstavil tudi našim radijskim poslušalcem.
1601 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Matjaž Klemenčič, eden najboljših slovenskih zmajarjev, se je jeseni lotil zanimivega in malce nenavadnega projekta. Z zmajem je visoko nad Bovcem pristal na krilih jadralnega letala, ki ga je pilotiral Pipistrelov testni pilot, Nejc Faganelj. Dogodek je v letalskih krogih vzbudil precej zanimanja, širše pa malce manj, zato ga je Sandi Škvarč v pogovoru z obema junakoma predstavil tudi našim radijskim poslušalcem.
Modna kreatorka Mateja Benedetti: Koncept recikliranja je prihodnost, saj smo doslej proizvedli preveč!
Kot razkriva naslov albuma, je ta nastajal v Žanovi sobi, ali kot pove sam: "Vse se je začelo v moji sobi. Inspiracija, ki jo dobivam, je po navadi iz vsakdanjega življenja in mojih izkušenj. Na koncu se znajde v obliki zvočnih posnetkov ali pa zapiskov na telefonu, idejah na kitari, sintezajzerju, idejah v beatsih … končno obliko pa vedno dobi v domačem studiu, ki je hkrati moja spalnica." V studiu Hendrix ga je gostil Iztok Novak Easy.
Kantavtorsko ustvarjanje Matije je plod spajanja besed in zvokov kitare, kot odsev doživljanja življenja - odsev rasti skozi padce in vzpone, skozi sončne vzhode in zahode na poti življenja.
16. filmski festivalKino Otok - Isola Cinema bo na sporedu še to poletje.
Ob svetovnem dnevu varstva okolja smo z dr. Miho Vivodo, s farmacevtom, ki je bil zaradi čiščenja slovenskega morja pred dvema letoma mesečna osebnost Primorske, ugotavljali, kako lahko vsak posameznik skrbi za okolje. Sogovornik je razkril tudi, v kakšnem stanju je glede odpadkovi in onesnaženosti trenutno slovensko morje.
Bivša solkanska carinarnica je postala dom Muce Cupatarice. Tako so poimenovali center uporabnih predmetov, prvega v goriški regiji, ki so ga pred dnevi odprli v Solkanu. Po zgledu izolskega ga je vzpostavilo društvo Moj svet, čist planet. Obiskovalci bodo lahko tam izmenjali oblačila, športno opremo, igrače in druge rabljene predmete.
Primorska podjetnica Urša Žorž iz podjetja Eventio je napisala elektronski priročnik za mlade, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot in vstopajo v odraslost. Elektronski različici bo junija sledila še knjiga v tiskani obliki. Naslov je zanimiv: Nihče me ne razume, zato se bom razumel sam. Z Uršo Žorž se je pogovarjala Anita Urbančič.
Primorca Karmen in Gregor sta strastna popotnika. Pred dobrima dvema letoma smo ju gostili, potem ko sta se vrnila z neverjetne avanture. 561 dni sta bila na poti in v tem času obiskala Novo Zelandijo, Indonezijo, Avstralijo, Laos, Kambodžo, Kitajsko, Mongolijo, Filipine in Malezijo. Njuna želja po doživetjih ju je tokrat zapeljala na sever Kanade, kjer lahko skoraj vsak večer opazujeta severni sij, enega najbolj spektakularnih dogodkov, ki nam jih ponuja narava. Zaradi svetovne pandemije sta dopust morala krepko podaljšati, saj so bili vsi leti odpovedani. Zdaj pa čakata na taljenje ledu, da bosta lahko zapustila območje in se začela vračati v Evropo. V Kanado ju je poklical Andrej Šavko.
Tri primorska gledališča - Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče (SSG) iz Trsta in SNG Nova Gorica - bodo drevi razglasila dobitnike primorskih gledaliških nagrad tantadruj 2020. Letos bo razglasitev potekala v spletni obliki, in sicer ob 20. uri na Facebook straneh in youtube kanalih sodelujočih gledališč.
O priporočilih in navodilih za šole, otroke in učence, o morebitni vrnitvi vseh v šole, o učencih s Hrvaške in o tem prvem šolskem dnevu po skoraj dveh mesecih smo se pogovarjali z direktorjem direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Antonom Balohom.
V dneh karantene je bil Janko Petrovec, dopisnik RTV iz Rima, zelo pogosto prva vest v radijskem in televizijskem dnevniku. V prostem času je med karanteno začel pisati poseben dnevnik, zapise na facebooku, ki zelo osebno opisujejo njegovo doživljanje tega posebnega časa in življenja. Številni komentarji pod zapisi pa močno navijajo za knjigo. Zdi se, da Janko ideji ni nenaklonjen. Na radijski klepet na relaciji Rim - Koper ga je povabila Nataša Benčič.
Rok Palčič je eden tistih naših izjemnih talentov, ki svojo uspešno kariero gradijo v tujini. Glasbeno šolanje je začel v Izoli, nadaljeval v Kopru in Ljubljani, diplomiral in magistriral v Kölnu, drugi magisterij je opravil v Gradcu, po tretjega pa se je odpravil čez lužo, na Florido. V tem času se je domov vračal kot koncertant, pa tudi kot organizator mednarodne poletne šole za mlade glasbenike Ars Haliaeti, s katero je osem let bogatil kulturno življenje na Obali. Zdaj pa je na Univerzi Maryland še doktoriral. In prav to sklepno dejanje je spodbudilo najin pogovor preko spleta. Našli smo ga v Chevy Chaseu pri Washingtonu, kjer si je ustvaril dom z britansko soprogo latinskoameriškega rodu.
Primorski dnevnik, edini tiskani dnevnik Slovencev v Italiji prav danes praznuje 75let obstoja. Njegove korenine sicer segajo v konec devetnajstega stoletja, ko je v Trstu izhajal dnevnik Edinost. Je tudi zgodovinski in moralni naslednik Partizanskega dnevnika, ki se je rodil v času osvobodilne fronte. Danes je Primorski dnevnik osrednji časopis slovenske manjšine v Italiji, ki nagovarja bralce na obeh straneh nekdanje meje, tako v tiskani kot spletni izdaji. O zavidljivi tradiciji in sodobnih izzivih se je z odgovornim urednikom Igorjem Devetakom pogovarjala Špela Lenardič.
Mia Bošnjak je Izolanka, ki že deset leti živi na otoku Holbox (izg. Hólboš), kjer sta z možem Davidejem odprla svoj hostel. V njem sprejemata popotnike z vsega sveta. V teh dneh pa je v njem le nekaj osebja in tisti turisti, ki so tam obstali zaradi koronavirusnih ukrepov. Otok, ki sicer ponuja kilometrske peščene plaže, čudovito naravo in tudi možnost plavanja s morskimi psi kitovci, je namreč zdaj skorajda odrezan in življenje na njem je obstalo. Z Mio Bošnjak se je pogovarjal Andrej Šavko.
Današnji sopotnik dopoldanskega programa je bil studijski in odrski glasbenik, harmonikar, skladatelj, multiinstrumentalist in diplomirani fizik Janez Dovč.
Maj je že tradicionalno mesec špargljev, saj je takrat ta pomladna vrtnina v največjem razcvetu. V Orehovljah vsako leto pripravijo tudi Praznik špargljev, ki pa so ga letos zaradi trenutnih razmer odpovedali. Zavod za turizem Občine Miren-Kostanjevica je zato ob tej priložnosti izdal zbirko receptov špargljevih jedi, ki so jih ustvarili primorski kuharski mojstri. Prispevek je pripravila Meta Škvarč.
Valentina Lacovich je dr. znanosti, zaposlena v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru univerzitetne bolnice sv. Anne v Brnu na Češkem. Tu živi že 6 let. Kako živi čas, ko nam je virus ukradel objeme? Z njo se pogovarja Nataša Benčič
Pred 15 leti je danes 74-letni Ivo Kodrič opravil zadnji poklicni polet, ko je z letalom Airbus A320 poletel iz Ljubljane v Frankfurt in nazaj. Od takrat je zvest samo športnemu letenju.
Župani 11-ih mestnih občin so občane pozvali, naj tudi v času epidemije krepijo zavest o skrbi za čisto okolje. Čistilne akcije, h katerim danes pozivajo župani, lahko potekajo individualno. Med sprehodom v naravi lahko vsak pobere odpadek in ga odvrže v najbližji koš za smeti. Tega se je na prvi počitniški dan lotila tudi družina Žnidaršič s Plavij v koprski občini, Vse, kar morate vedeti, so njeni najmlajši člani povedali Tjaši Škamperle.
Koprsko društvo Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki je nakazalo 300.000 evrov za pomoč družinam, ki se v tem obdobju soočajo z veliko stisko. Ob tem ne pozablja na hudo bolne otroke in druge, ki jim podarja tudi zaščitne maske in knjige. O tem v pogovoru z Lariso Štoka.
Neveljaven email naslov