Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo ljubiteljev Martin Krpan z Blok se že nekaj časa resno ukvarja s povestjo o Martinu Krpanu, ki jo je Levstik napisal sredi 19. stoletja, da bi z njo utemeljil svoj literarni program. Ta junak z Vrha pri Sveti Trojici je Bločanom očitno tako zlezel pod kožo, da so celotno ozadje Levstikove zgodbe, ki je nastajala na Notranjskem, posneli na filmski trak. Film so naslovili Bloška resnica o Martinu Krpanu in v njem argumentirali dejstva, s katerimi zagovarjajo Krpanov izvor. Zdaj je popolnoma jasno, da je Martin Krpan bloški junak in ne pivški, sta v reportažnem zapisu, ki ga je pripravila Barbara Čepirlo, povedala Slavko Petrič in Franc Hiti.
1601 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Društvo ljubiteljev Martin Krpan z Blok se že nekaj časa resno ukvarja s povestjo o Martinu Krpanu, ki jo je Levstik napisal sredi 19. stoletja, da bi z njo utemeljil svoj literarni program. Ta junak z Vrha pri Sveti Trojici je Bločanom očitno tako zlezel pod kožo, da so celotno ozadje Levstikove zgodbe, ki je nastajala na Notranjskem, posneli na filmski trak. Film so naslovili Bloška resnica o Martinu Krpanu in v njem argumentirali dejstva, s katerimi zagovarjajo Krpanov izvor. Zdaj je popolnoma jasno, da je Martin Krpan bloški junak in ne pivški, sta v reportažnem zapisu, ki ga je pripravila Barbara Čepirlo, povedala Slavko Petrič in Franc Hiti.
V okviru Društva CISV Slovenija - Mednarodna izmenjava otrok - bo do sredine avgusta v novogoriškem Dijaškem domu 40 mladostnikov iz različnih držav. Programi in dejavnosti CISV so zasnovani tako, da otroke spodbujajo osebno, kulturno in medkulturno. Organizacijo je leta 1951 ustanovila dr. Doris Allen, psihologinja na univerzi Cincinnati. Njen namen je bil naučiti otroke, da lahko skupno prijateljsko življenje ustvari resničen in trajajoč svetovni mir. Program poteka v angleškem jeziku. Osnovna ideja te mednarodne organizacije, ki vključuje 70 držav, pa je, da je potrebno za doseganje večjih sprememb v svetu začeti pri otrocih. Nataša Uršič se je pogovarjala z organizatorko programa v Novi Gorici, Kristino Perič, pred mikrofon pa je povabila tudi udeleženca mednarodnega kampa.
4.junija je bila v ZDA najdaljša in najtežja kolesarska preizkušnja na ameriških tleh. Gre za Trans Am Bike Race, v dolžini 6870 km, s startom v Astorii (Oregon, zahodna obala) in ciljem v Yorktownu (Virginia, vzhodna obala). Letos je bila tretja izvedba te dirke, na njej je Andrej Zaman iz Dobravelj pri Ajdovščini nastopil kot prvi in edini Slovenec. Posebnost dirke je, da celo pot voziš sam, da je vsaka pomoč tretje osebe prepovedana, ni spremljevalne ekipe, ni vmesnih kontrolnih točk, trasa je točno določena. Kar ima kolesar s seboj pač imaš, med dirko se lahko oskrbi v trgovinah, na bencinskih servisih, ... Vsak si tudi sam določi, koliko in kje bo spal, kje in kako se bo oskrbel, jedel, pil, ... Vsak udeleženec je imel spletni nadzor prek organizatorjeve spletne strani.Traso je naš kolesar prevozil v 24 dneh 3 urah in 23 minutah in zasedel 14. mesto med skoraj 70 nastopajočimi iz vsega sveta. Udeležencem ne podelijo nobenih nagrad. S kolesarjem posebne sorte se je pogovarjal Sandi Škvarč.
Strokovno nepremišljene prenove v starih mestnih jedrih lahko grobo posežejo v kulturno dediščino in jo razvrednotijo. V Piranu so prav takšni posegi vse pogostejši, opozarjajo prebivalci. Še posebej v zasebnih objektih. Pot do odškodnin pa je dolga in mučna, če jih sploh kdaj dobijo. Večkrat so bili razočarani tudi glede prenov javnih površin. Zato je skupina Pirančanov občinski upravi predlagala izdajo Priročnika za urejanje krajine v starem mestnem jedru. K oblikovanju vsebin so povabili krajinsko arhitektko Romano Kačič iz Zavoda Abakkum, ki je s krajinskim arhitektom Mattiasom Lidénom soavtorica Priročnika za upravljanje in obnovo kulturne krajine Krasa. Podrobnosti pa v prispevku Lee Širok.
Prenove v starih mestnih jedrih morajo biti strokovno premišljene, sicer lahko hitro grobo posežejo v kulturno dediščino in jo razvrednotijo. V Piranu so prav takšni posegi vse pogostejši, opozarjajo prebivalci. Še posebej v zasebnih stanovanjih ali objektih, kjer nekateri etažni lastniki denimo ob rušenju notranjih zidov, močno poškodujejo tudi sosednja stanovanja. Pot do odškodnin je dolga in mučna, pojasnjujejo, če jih sploh kdaj dobijo. Večkrat pa so bili razočarani tudi glede prenov javnih površin. Zato je skupina Pirančanov občinski upravi predlagala izdajo Priročnika za urejanje krajine v starem mestnem jedru. K oblikovanju vsebin so povabili krajinsko arhitektko Romano Kačič iz Zavoda Abakkum, ki je s svojim možem Mattiasom Lidenom soavtorica Priročnika za upravljanje in obnovo kulturne krajine Krasa. Podrobnosti v prispevku Lee Širok.
Slovenija bo avgusta v Rio de Janeiro poslala že štirinajsto samostojno olimpijsko odpravo. V njej bo približno 59 športnikov in športnic iz 14 športnih panog, kar bo tretja najmanjša slovenska olimpijska odprava do zdaj. Na mimohodu ji bo "poveljeval" Vasilij Žbogar, ki bo 14. slovenski zastavonoša. Z njim se je pogovoril Iztok Novak – Easy.
Vokalni band Kreativo se razvija od leta 2009, sprva pod imenom Project voice. Najprej so nastopali popolnoma ljubiteljsko, nato so se začeli vrstiti nastopi na prireditvah. Septembra 2014 so se v netekmovalnem delu predstavili na Slovenski popevki, zelo uspešno pa so se odrezali tudi na različnih vokalnih festivalih. Eno najpomembnejših "a cappella" tekmovanj v Evropi, v avstrijskem Grazu, privablja skupine z vseh koncev sveta. Lani in letos se je tekmovanja udeležil tudi vokalni band Kreativo Več o tem s Samom Vovkom iz Senožeč, ki s svojimi aranžmaji skladb predstavlja srčiko skupine, ki je pred časom izdala tudi svoj prvi album z naslovom Kreativo.
Prejšnjo nedeljo je stopil v veljavo nov pravilnik o prometni signalizaciji, ki umika nekatere prometne znake in uveljavlja nekaj novih. O spremembah se je Sandi Škvarč pogovarjal s policijskim inšpektorjem Dušanom Svetičičem. Njegov obisk je izkoristil tudi za nekaj drugih aktualnih vprašanj: o pravilni vožnji v krožiščih, o uporabi kolesarskih prehodov čez cesto, o problematiki neuporabe varnostnih pasov, o uporabi telefonskih aparatov med vožnjo ter seveda o klasičnih težavah v prometu, kot so vožnja pod vplivom alkohola, prometne nezgode z udeležbo motoristov, nadzor prometa na vrhuncu turistične sezone ...
V Dopoldnevu in pol se bomo spomnili mlekaric, prodajalk kravjega mleka, največkrat s podeželja, ki so mleko nosile v mesta in ga dostavljale predvsem na dom. V 20. stoletju so številne mlekarice, Istranke, Kraševke, Brkinke in Vipavke, z mlekom oskrbovale Trst. Med njimi so bile tudi domačinke iz Bazovice. Obiskala jih je Tanja Jakomin Kocjančič.
V minulih dneh se je naš mikrofon sprehajal tudi po Krasu. V Štorjah smo obiskali Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa VEZI, v Malem Dolu pa ekološko kmetijo Brinjevka, ki deluje kot socialno podjetje. Oboji so združili moči in danes je Brinjevka projekt, ki ponuja nove možnosti, tako v smislu odpiranja novih delovnih mest za težje zaposljive osebe, kakor tudi v smislu zdravega načina življenja. Mi smo jih srečali na tržnici v Kopru in takoj smo se strinjali, da je obisk na Krasu neizbežen.
Kako je zasnovan letošnji, 36. Festival melodij morja in sonca, je Ljubi Sušanj pojasnil programski direktor prireditve, Slavko Ivančić.
Leto je naokrog in spet bomo priča skrbno pripravljenemu glasbenemu dogajanju z naslovom Folkest. Katerim znanim izvajalcem bomo lahko prisluhnili to poletje, je povedal Sergio Settomini.
Kadar sonce okrepi svojo moč in ogreje zemeljsko površino, tedaj žito povesi svoje klase, nastopi čas žetve, mlini pa poženejo svoja kolesja. Včasih je bilo to obredno dogajanje, ki je povezalo človekovo hvaležnost in veselje. Bil je simbolni znak življenja. Kaj je od omenjenega odnosa ostalo do današnjih dni, bomo izvedeli v reportaži, nastali v divaški knjižnici, kjer je pred nekaj dnevi tekla beseda o milinih in žitu na Krasu.Festival Kraška gmajna, ki je na osrednjem Krasu minuli konec tedna potekal že drugič zapovrstjo, je tokrat vključeval tudi mlinarstvo. To je bilo še pred stoletjem na Krasu pomembna gospodarska panoga, povezana z bogato kamnito dediščino tega prostora. Od številnih ostankov mlinov ob Glinščici, reki Reki in reki Raši na zgornjem Krasu je danes živ Koritnikov mlin v Dolenji vasi, v Rodiku pri Radu Lukovcu pa že skoraj pol stoletja sejejo stare sorte žita. Mlin in žita zajemajo tudi naslednje minute, ki jih je s poznavalci dediščine posnela Barbara Čepirlo.
Tina Gorkič iz Šempetra pri Gorici pripravlja magisterij na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani - smer oblikovanje tekstilij in oblačil. Letos aprila je na Ljubljanskem tednu mode prejela nagrado za kolekcijo »Impressia« - kot najboljšo zaključno kolekcijo študentov, in si s tem zagotovila predstavitev nove samostojne kolekcije na naslednjem Fashion week Ljubljana. Na natečaju »MITTELMODA FASHION AWARD 23 RD EDITION« pa se je v svetovnem merilu uvrstila med 24 finalistov za mednarodno modno nagrado Mittelmoda (kot edina predstavnica iz Slovenije). Z uvrstitvijo v finale bo kolekcija »Impressia« predstavljena na modni reviji septembra v Milanu. Tina veliko sodeluje na raznih razstavah in revijah s področja mode po Sloveniji.To je nekaj razlogov , da smo Tino povabili pred poletni mikrofon Radia Koper .
Letos mineva 100 let od gradnje cerkve sv. Duha v Javorci, ki so jo v dolini Polog zgradili v času spopadov na soški fronti. Ob tej priložnosti so v Tolminskem muzeju odprli razstavo Javorca 1916-2016 - sto let »bazilike miru« in izdali tudi monografijo z novimi zanimivostmi o tej leseni secesijski cerkvi, ki so jo med vojnim časom od marca do novembra v le 184 zgradili vojaki 3- gorske brigade avstro-ogrske vojske. Cerkev, ki od leta 2007 nosi znak Evropske kulturne dediščine, je znana po hrastovih ploščah, v katera so vžgana imena padlih avstro-ogrskih vojakov, ter predvsem po protivojnem sporočilu. Z direktorico Tolminskega muzeja ter avtorico knjige in razstave v Javorci Damjano Fortunat Černilogar se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Samo zato, ker duša ni organ, si ne zasluži drugorazredne obravnave«. Tako je zapisal eden od pobudnikov Civilne iniciative za kakovostno in dostopno psihoterapijo, tistih ljudi torej, ki razmišljajo, kako rešiti področje, kjer je država bolj kot ne - odpovedala. To področje je neurejeno.Kako in kje poiščemo pomoč, kam se obrnemo, koliko časa čakamo , plačamo, lahko plačamo…,kakšno je stanje na tem področju…kdo je psihoterapevt,…zakaj nimamo zakona o psihoterapevtskem poklicu .Veliko je iztočnic, zagotovo vsaj toliko kot težav in stisk. V studiu smo povabili dve sogovornici, dr. Vesna Švab, psihiatrinjo izredno profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani in avtorica številnih člankov in knjig s področja duševnega zdravja in skupnostne psihiatrije. Z dolgoletno prakso na področju destigmatizacije in varovanja človekovih pravic in Emanuelo Malačič Kladnik, predstavnica Civilne iniciative za kakovostno in dostopno psihoterapijo , sicer nam dobro znana kot soustanoviteljica društva Dam, ki se že več kot 10 let prizadeva za distegmatizacijo dušenih motenj in nudi pomoč ljudem z anksioznostjo in depresijo v Slo. Z gostjama se pogovarja Nataša Benčič.
Miha Debevec in diatonična harmonika sta eno. Dvakratnega absolutnega zmagovalca enega najprestižnejših tekmovanj na svetu v igranju na diatonično harmoniko, smo povabili na pogovor ob izidu nove zgoščenke »Dež in sonce« . Pogovor Nataše Benčič.
Sinoči se je v Goriških Brdih začel tridnevni Festival Sanje v Medani. Poezija proti vojni in iskanje človečnosti sta letošnji osrednji niti Festivala, ki z različnimi gosti odpira prostor besedi. Filozofi, igralci, pesniki, pisatelji, glasbeniki in novinarji jo bodo umestili v čas in prostor, ki sta prežeta z vojnami, nasiljem in diktaturo kapitala. V tem kontekstu so sinoči v Hiši Kulture v Šmartnem odprli tudi razstavo z naslovom V ISKANJU ČLOVEČNOSTI, avtoric Widad Tamimi in Vesne Bukovec. Festival Sanje v Medani je obiskala tudi Nataša Uršič in pred mikrofon povabila glavna organizatorja Roka Zavrtanika in Tjašo Koprivec.
V petek in soboto, 1. in 2. julija 2016, bo v Marezigah nad Koprom potekal festival jazz big bandov MareziJazz 2016. V pogovoru z Zdenko Tomulić sta nam ga prestavila Maja Tripar in Denis Beganovič - Kiky.
Tjaša Škapin je modna kreatorka s Kozine, ki za 1. julij na gradu Socerb pripravlja srečanje primorske mode in umetnosti z naslovom Dotik zvezd. Z njo se je pogovarjala Nataša Benčič.
V Novi Gorici se je minuli konec tedna s koncerti Rudija Bučarja in skupine Lollobrigida začel program prireditev Poletna scena. Večina koncertov, gledaliških predstav, predavanj in drugih dogodkov bo na ploščadi za mestno hišo, nekaj pa tudi na Bevkovem trgu. Avgusta se bo začel tudi program zdaj že nepogrešljivega Letnega kina. Več sogovornikov je pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
Neveljaven email naslov