Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prihodnjih minutah boste slišali Gregorja Avsenika, najmlajšega od treh sinov Brigite in Slavka Avsenika. Gregor je namreč pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija, izdal glasbeni album z naslovom Morda pa nekoč. Na njem je 15 skladb, ki so nastale v letih Avsenikovega ustvarjanja. Na albumu so namreč tako Gregorjeve, kot tudi skladbe njegovega očeta Slavka in strica Vilka Avsenika. Sicer pa je bil Gregor Avsenik že kot srednješolec državni prvak v igranju na kitaro in še vedno je izvrsten kitarist, kakor tudi avtor glasbe in besedil. Smijla Baranja začenja pogovor z Gregorjem Avsenikom s pesmijo Morda pa nekoč. Zanjo je Gregor Avsenik napisal tako glasbo, kot tudi besedilo. Izvajajo: Gregor Avsenika na kitari, ansambel Saša Avsenika, poje pa Monika Avsenik!
1601 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V prihodnjih minutah boste slišali Gregorja Avsenika, najmlajšega od treh sinov Brigite in Slavka Avsenika. Gregor je namreč pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija, izdal glasbeni album z naslovom Morda pa nekoč. Na njem je 15 skladb, ki so nastale v letih Avsenikovega ustvarjanja. Na albumu so namreč tako Gregorjeve, kot tudi skladbe njegovega očeta Slavka in strica Vilka Avsenika. Sicer pa je bil Gregor Avsenik že kot srednješolec državni prvak v igranju na kitaro in še vedno je izvrsten kitarist, kakor tudi avtor glasbe in besedil. Smijla Baranja začenja pogovor z Gregorjem Avsenikom s pesmijo Morda pa nekoč. Zanjo je Gregor Avsenik napisal tako glasbo, kot tudi besedilo. Izvajajo: Gregor Avsenika na kitari, ansambel Saša Avsenika, poje pa Monika Avsenik!
Zavod za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti že več kot 20 let organizirata Poletno šolo slovenščine. Ta je namenjena otrokom in mladostnikom slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Letos se je je v Tolminu udeležilo 54 mladih iz različnih držav. Na zabaven način jih skušajo naučiti čim več slovenščine, poleg tega pa udeleženci obiskujejo tudi različne kraje v Posočju. Obiskala jih je Lea Kemperle.
Franc in Jaka Jaklič, oče in sin, sta restavratorja starih jugoslovanskih letal. Avgusta sta v nebo nad postojnskim letališčem pognala obnovljeno letalo Aero 3. Z njima se je pogovoril Sandi Škvarč.
Na naših srednjih šolah se v zadnjih letih dogaja precej izkrivljen sprejem dijakov v prvi razred s strani dijakov višjih letnikov. "Fazanerija" pravijo grobemu in nasilnemu poslikavanju mladih, ki si sledi alkoholnih flomastrov še dolgo ne morejo sprati z obraza, rok, nekateri so popisani po vsem telesu. Lanskoletni sprejem svežih srednješolcev v Novi Gorici je odmeval. Letos se je na pobudo Centra za socialno delo začela akcija preprečevanja takšnih pojavov. Zdenka Tomulič je k pogovoru na to temo povabila nekaj sogovornikov.
Veslanje na deski ali supanje postaja vse popularnejše tudi na našem morju. Čeprav je ta šport pri nas prisoten že več let, je šele s prihodom kakovostnih napihljivih desk postal bolj viden. Minuli konec tedna je je pred Portorožem potekalo prvo uradno državno prvenstvo v veslanju na deski, zatem so ta šport predstavili obiskovalcem plaže v Ankaranu. Najpogumnejši so v jutranjih urah s supi prečkali Koprski zaliv. Pridružil se jim je Matej Rodela.
V poletni turistični sezoni je v Slovenski Istri več domačih in tujih gostov, ki potrebujejo zdravniško oskrbo. Njim so namenjene turistične ambulante, v katerih se število primerov vsako leto povečuje. Turistično ambulanto v Luciji je obiskala Mateja Brežan.
V Ortopedski bolnišnici Valdoltra so med prvimi v Evropi rekonstruirali kolensko vez, ki je strokovnjaki do lani sploh še niso poznali. Operacijo je opravil dr. Bogdan Ambrožič. Jasna Preskar se je z njim pogovarjala o posegu in pomenu omenjene vezi za stabilnost kolena. Tudi tako uspešni in utečeni operativni posegi, kot je rekonstrukcija sprednjih križnih kolenskih vezi, ne dajejo vedno želenih rezultatov. Pri sedmih odstotkih se namreč še po operaciji pojavljajo težave z rotacijsko stabilnostjo kolena. Z lanskim odkritjem nove vezi in njene vloge v kolenu se odpirajo nove možnosti pri odpravljanju teh težav. Izziva so se med prvimi v Evropi lotili v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, kjer so hkrati s križno vezjo že dvakrat uspešno rekonstruirali tudi anterolateralni ligament. Operacijo je opravil specialist ortoped, Bogdan Ambrožič. Z njim se je pogovarjala Jasna Preskar.
Medtem ko nekateri počitniške dneve pridno izkoriščajo za oddih ob morju, je Društvo za kakovostno življenje Vita iz Pivke v tem času aktivno na drugih področjih, zlasti pri promociji zdravja na delovnem mestu. Tudi slednje poteka v okviru priljubljenega projekta Pomagajmo (sebi in drugim) - okrepimo in ohranimo zdravje. Ta poleg mladih vključuje tudi pedagoške delavce na več primorskih osnovnih šolah. Omenjeni projekt podpira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar mentorjema, Lili Primc in Dušku Gojiču, daje nov zagon za širjenje dobrih praks. Z načinom izvajanja delavnic in s pridobljenimi izkušnjami pa so zelo zadovoljni tudi udeleženci, je Barbari Čepirlo povedala vodja projekta Lili Primc.
Kadar ugasnemo žejo s pijačami ali napitki, redkokdaj pomislimo, da so za so okusnimi pripravki šole in izkušnje. Menimo, da je poletni čas pravšnji za predstavitev barmanskih veščin in posebnega odnosa do potrošnika, pa izobraževanja oziroma barmanske šole itn. Pred kratkim so mojstri zanimivih zvarkov sodelovali na prvem barmanskem tekmovanju pri nas in sicer na Centralni portoroški plaži. O zanimivi izkušnji in o življenju in delu barmana nam je poročal Damjan Brajko.
Nedavno je Špela Kaplja, članica društva za globoko ekologijo Terra Anima, izdala izvrstno knjigo za otroke, z naslovom KAKO OZELENI SRCE. Navdih je črpala iz narave in jo najmlajšim polaga naravnost v srce, da ga ne bi zapackali s kapljami zle krvi in všečki na facebooku. Avtorica gradi na ponižnosti in spoštovanju do vsega živega ali kakor pravi " z izginjanjem močvirij izgine blatna opna, ki nam sicer omogoča stik z dušo, bogatim notranjim svetom, ki nas hrani in navdihuje. S Špelo Kaplja se je pogovorila Mateja Brežan.
Marjan Batagelj o novostih v Postojnski jami in o uspešnih poslovnih potezah v letošnjem letu.
V Senožečah so pripravili 16. Pastirske igre. Organizator je Kulturno društvo Pepca Čehovin Tatjana, ki deluje več kot štiri desetletja. Prispevek Irene Cunja.
NOVA filharmonija se je odpravila na turnejo v Srbijo, natančneje v Novi Sad. Na povabilo tamkajšnje Glasbene mladine sooblikuje program letošnjega festivala 'Novosadsko glasbeno poletje". Tatjana Gregorič je pred odhodom v novogoriški studio povabila Gorazda Božiča, violista in predsednika Glasbenega društva NOVA, ter njegovega očeta Zorana Božiča, sicer profesorja slovenščine in doktorja literarnih znanosti, ki se je tokrat prvič pridružil razigrani karavani mladih glasbenikov na poti v tujino.
V Idriji, le streljaj od strogega mestnega jedra, je postavljena hišica, ki bolj spominja na kakšno pravljico kot na realno življenje. Ta mala pravljična hišica je nič drugega kot mestni čebelnjak. Nova točka na idrijskem turističnem zemljevidu. Idrijskemu čebelarskemu društvu gre vsa zahvala, da je objekt, ki bi kaj kmalu postal kup ruševin, dobil novo podobo. Dobiva tudi vsebino. Več o idrijskem mestnem čebelnjaku pa v prispevku Polone Rupnik.
Priznani hrvaški glasbenik Gibonni obiskal snemalni studio Parametrik v Prešnici. Skupaj z italijanskim pevcem Danilom Saccom, članom skupine Nomadi, je posnel vokale za skladbo z naslovom "Non credere", v angleški inačici "She's said". V kontaktni rubriki "Nekaj novega" smo o izkušnji poklepetali s producentom Gabrom Radojevičem in izmenjali nekaj besed z Gibonnijem.
Prostovoljno gasilsko društvo Štjak je v soboto, 26. julija, obeležilo štiri desetletja delovanja s prireditvijo v okviru praznovanja vaške skupnosti in zavetnika vasi, svetega Jakoba. Štjačani so Barbari Čepirlo, ki jih je obiskala v vaškem domu, ponosno razkazali novo gasilsko vozilo in jo seznanili z zgodovino gasilstva na tem delu Krasa, imenovanem tudi »kraška Švica«. Pravijo, da se za zaton gasilstva ni bati, saj veliko stavijo na mlade pionirje gasilce, ki jih je vsako leto več.
Študentska organizacija iz Maribora že šestnajsto leto v okviru Študentskih delovnih brigad organizira delovne akcije po različnih krajih v Sloveniji. Letošnja poteka v Čepovanu in Lokovcu. 40 brigadirjev iz Štajerske, Prlekije in Prekmurja smo obiskali ravno v času, ko so betonirali ograjo pri Medgeneracijskem domu v Čepovanu, barvali otroška igrala in čistili planinske ter vaške poti, ki jih je prizadel žledolom. Reportažo je pripravila Nataša Uršič.
PLK Koper ali Športno potapljaški in ribiški klub Koper praznuje 40. obletnico obstoja. O tem smo mediji že poročali. Zanimajo pa nas tudi drobci iz štiridesetletnega delovanja. Boris Vuga je odličen poznavalec zgodovine kluba. Morje mu je teklo po žilah že v otroštvu, v najstniških letih pa ga je začel spoznavati še drugače. Ko so začeli delati kopališče v Žusterni, je prvič videl pravega potapljača v težki opravi. Na svojem malem splavu je imel leseno hišico, pomočnika in ročno nargilo, takšno, kakršno jo danes lahko vidimo v Muzeju podvodnih aktivnosti v Piranu. 15 let kasneje je, kot delavec Luke Koper, isti splav, z vso opremo vred, našel na kopnem, kjer je sameval v tedanjem luškem škveru ob izlivu reke Rižane. Lepo je poslušati spomine iz časov, ki so imeli poseben vonj in okus.
Opoldnevnik ob 12.30 prinaša pregled dopoldanskega dogajanja. S prispevki se oglasijo novinarji in dopisniki s terena, pripravimo tudi pregled vesti, o katerih poročajo agencije.
Kalamari so ena najbolj znanih primorskih glasbenih skupin. Začetki ansambla segajo v november 1993, ko so se Jože Jež (Pepi), Matjaž Švagelj in Aleksander Kokošar priložnostno zbrali za nekaj nastopov v enem izmed primorskih hotelov. Širša Slovenija jih je spoznala po izdaji drugega Cd-ja z naslovom »S tabo držim«, iz katerega je najbolj »udarila« skladba »Angelca«, ki je postala pravi hit. Občinstvo jo je vzelo za svojo in skladba je tako rekoč postala nepogrešljiva na takih in drugačnih žurih.
Tema svetovalne oddaje je selitev v tujino in s tem povezani postopki na upravni enoti ter davčni upravi. Predvsem smo govorili o tem, katere možnosti so nam na voljo, če se v tujino selimo za stalno ali začasno, če želimo v Sloveniji obdržati stalno bivališče ali ne, pa tudi kaj to pomeni z davčnega vidika. Oddajo je pripravila Nuša Pevc
Neveljaven email naslov