Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Tako za podnebje, kot za zdravje bi bilo koristno, če bi ljudje v številnih bogatih deželah uživali manj mesa" To je eno od opozoril iz poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe, ki ga je pripravilo več kot 100 znanstvenikov. Podatek, da intenzivna živinoreja na globalni ravni predstavlja velik del izpustov toplogrednih plinov, danes ni več nobena novost. Tudi dejstvo, da podnebne krize ne moremo več preprečiti, ne. Lahko pa njene uničujoče posledice omilimo. Z ukrepi na številnih ravneh. Ena od teh je naš način prehranjevanja. Sicer ostro javno razpravo o tem je pri nas sprožila ustanovitev Strateškega sveta za prehrano. Seveda lahko prehranske navade kot družba spreminjamo le postopoma, že zdaj pa lahko katero od priljubljenih jedi kot posamezniki občasno zamenjamo s podnebju bolj prijaznim receptom. Pri tem nam je lahko v pomoč Babičina podnebna kuharica, dosegljiva na spletni strani Umanotere. Več pa Lea Širok v pogovoru z Niko Tavčar iz Umanotere in članico Strateškega sveta za prehrano.
1602 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
"Tako za podnebje, kot za zdravje bi bilo koristno, če bi ljudje v številnih bogatih deželah uživali manj mesa" To je eno od opozoril iz poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe, ki ga je pripravilo več kot 100 znanstvenikov. Podatek, da intenzivna živinoreja na globalni ravni predstavlja velik del izpustov toplogrednih plinov, danes ni več nobena novost. Tudi dejstvo, da podnebne krize ne moremo več preprečiti, ne. Lahko pa njene uničujoče posledice omilimo. Z ukrepi na številnih ravneh. Ena od teh je naš način prehranjevanja. Sicer ostro javno razpravo o tem je pri nas sprožila ustanovitev Strateškega sveta za prehrano. Seveda lahko prehranske navade kot družba spreminjamo le postopoma, že zdaj pa lahko katero od priljubljenih jedi kot posamezniki občasno zamenjamo s podnebju bolj prijaznim receptom. Pri tem nam je lahko v pomoč Babičina podnebna kuharica, dosegljiva na spletni strani Umanotere. Več pa Lea Širok v pogovoru z Niko Tavčar iz Umanotere in članico Strateškega sveta za prehrano.
V novogoriški e-Hiši so pripravili delavnico, kjer so otroci izdelali svoj radijski tranzistor. Potekala je v okviru niza dogodkov, ki so jih poimenovali Svet tehnike. Z njimi želijo v e-Hiši predvsem mladim posredovati tehnična znanja in veščine, pri tem pa jim pomagajo različna Goriška društva s področja tehnične kulture. Tokrat sta svoje delovanje in znanje predstavila radiokluba Burja in Nova Gorica.
11.00 Trnovski maraton je bil ena največjih zimsko-rekreativnih prireditev v nekdanji Jugoslaviji. Njegovo središče je bil Čri vrh nad Idrijo, proge pa so bile speljane po razgibani črnovrški planoti. Na vrhuncu leta 1981 je na njem nastopilo kar 3500 tekmovalcev, pozneje pa so njegovo usodo krojile "zelene zime" in velikokrat preprečile nadaljevanje tradicije. Po večletnem premoru so ga ponovno obudili pred desetletjem in pod okriljem zveze društev Črni vrh je uspela tudi letošnja izvedba, ki pomeni temelje za nove tovrstne načrte. Več o Trnovskerm maratonu v pogovoru Sandija Škvarča z Romanom Rupnikom, ki je bil pred leti idejni vodja vrnitve Tronovskega maratona na črnovrško planoto in je tudi sam smučarski tekač in trener.
Varja Kališnik je zanimiiva ženska, najmanj to. Avtorica odličnih kolumen, ki smo jih dolgo brali v Poletu, avotrica več knjig, voditeljica zelo posbenih - čustveno očiščujočih, zdravilnih delavnic. Na dolg spisek vsega dobrega je zdaj dodala knjigo BELA V LJUBEZNI. Najti pravega partnerja in imeti rad sebe bo zdaj lažje. Z Varjo kališnik se je pogovarjala Nataša Benčič.
Valmarinke so najbolj prepoznavne v pustnem času, saj so se zbrale tudi iz želje po ohranjanju starih istrskih šeg in navad. Skupina nosi ime po zaselku Valmarin, ki leži ob stari cesti proti Trstu, nad ankaranskim križiščem, po domače nad Bivjem, ob vznožju Spodnjih Škofij.
Danes, na svetovni dan radia , bomo v eter poslali nekaj izjemnih not in radosti, ki jih po vsem svetu že nekaj let delita Luka Šulić in Stjepan Hauser, bolj znana pod imenom 2CELLOS.Spektakularna virtuoza smo prestregli na premierni predstavitvi nove glasbene izdaje "CELLOVERSE" v Zagrebu in pred veliko turnejo po vsem svetu. Luka Šulić je nekaj iskrenih misli zaupal Ljubi Sušanj.
Danes se začenja znameniti Kraški pust, že 48.po vrsti. Prinaša vse tisto, kar že skoraj pet desetletij razveseljuje in radosti. Naneslo pa je letos tudi, da se bodo pustne norčije dogajale z roko v roki z zaljubljenostjo- pustna sobota in valentinovo na isti dan. Ingrid Kašca Bucik v novogoriškem studiu gosti člana organizacijskega odbora Kraškega pusta Igorja Malalana . Prisluhnimo, kaj vse imata povedati.
Spletna stran europeanbestdestinations.com je Piran uvrstila na seznam 15 najbolj romantičnih mest v Evropi. Naš sredozemski biser se je tako znašel ob boku mest kot so Saint-Tropez, Sevilla, Zermatt, Oxford, Brighton, Rovinj in Opatija. Mi smo medse povabili nekaj gostov , ki bodo s svojega zornega kota utemeljili povedano. V studio prideta piranski župnik zorko bajc in direktorica Hotela tartini Piran, Andreja Frelih, slišali bomo tudi nekaj misli Mojmirja Kovača, zelo posebnega organizatorji doživetij in pririreditev, in če koga zagrabi želja, da bi se poročil na kaki posebej fotogenični lokaciji v občini Piran, nam bo po telefonu priskočila na pomoč Laura Benedtti z matičnega urada UE Piran, in nam povedala kako to storiti.
THE INDICALS je skupina, ki je meje pri sebi podrla in se zato ne omejujemo z zvrstmi in merili. Skušajo biti živi in pristni in to poslanstvo s svojo glasbo tudi izpolnjujejo. O tem bodo poskušali prepričati v nastajajoči prvi avtorski zgoščenki in v današnjem pogovoru v dopoldnevu in pol. Z nami bodo- Gregor Locatelli,Matej Podobnik,Luka Zidarič, Nina Vrabec
Včerajšnji kulturni dan je prinesel med nas izjemno potrditev dela naše priznane kuharske mojstrice Emilije Pavlič. Njena knjiga "Mamica, nauči me kuhati", je prejela špansko nominacijo za "Najboljšo kuharsko knjigo leta na svetu"... Gre za tekmovanje Gourmand cookbook Award. Knjiga, ki je bila v Franciji, leta 2010 že nagrajena, je tokrat nominirana v kategoriji "najboljši prevod kuharske knjige". Rezultati tekmovanja bodo znani 9. junija. Z Emilijo Pavlič se je pogovarjala Smilja Baranja.
Črniška kronika, frontno zaledje v Vipavski dolini med prvo svetovno vojno, je zbirka zapisov, ki jih je Alojzij Novak zapisal med velikim svetovnim spopadom. Novak je bil župnik in dekan v Črničah od leta 1914 do 1944. Njegovi zapisi so enkratno pričevanje o dogodkih na soški fronti in o prvih letih življenja primorskih Slovencev pod Italijo. Gre za prvi del Črniške kronike: Novak je namreč kroniko pisal tudi v času druge svetovne vojne in po njej. Te zapise so izdali že leta 1992. Z urednikoma knjige, zgodovinarjem Renatom Podbersičem mlajšim in Dragom Sedmakom, kustosom Goriškega muzeja, se je pogovarjala Karin Zorn.
Javni zavod Kulturni dom Nova Gorica, ki se je v več kot tridesetih letih delovanja uveljavil kot tretje najpomembnejše slovensko koncertno središče, praznuje 35. obletnico delovanja. Slavnostna prireditev, ki bo hkrati tudi osrenjda slovesnost Mestne občine Nova Gorica, bo jutri ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Več pa direktorica Pavla Jarc in Tatjana Gregorič v naslednjih minutah. ...
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je občinam poslala informativne letake .Namen letaka je promocija načel za urejanje prostora in naselij. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah, prostor in naselja urejajo občine tako, da s svojimi občinskimi sveti obravnavajo in sprejemajo strategije in načrte. Pri tem imamo prostorski načrtovalci, urbanisti in občine pomembne skupne naloge pri zagotavljanju kvalitetnih načrtov in njihove skladnosti z razvojnimi cilji, stanjem in potrebamiv prostoru. Letak je tako tudi »opomnik« občinam in njenim odločevalcem na njihovo izvirno pristojnost urejanja in gospodarjenja s prostorom ter odgovornost za kvaliteto bivanja občanov, gospodarski razvoj občine in kulturno identiteto kraja. Več o tem arhitektka Jana Gojanovič Purger.
Skupino Flora and Paris sestavljajo prekaljeni glasbeniki zasavske zasedbe Orlek- harmonikar Jure Tori, kitarist Matej Fele in basist Mitja Tori ter saksofonistka Tjaša Perigoj in pa bobnar in tolkalec v kar nekaj domačih in tujih zasedbah Blaž Celarec ter pevka Flora Ema Lotrič. Pravijo, da je dolgo trajalo preden so uveljavljeni glasbeniki našli novo pevko za nov projekt. POtem pa jih je prepričal blagi glas mlade Flore Eme Lotrič, ki jo je Slovenija spoznala med oddajo Misija Evrovizija. Danes se skupina predstavlja v Dopoldnevu in pol.
Mokrišča so posebna življenjska okolja. So življenjski prostor številnih, že ogroženih živalskih in rastlinskih vrst in zato dragocena za ohranjanje biotske raznolikosti. Morebiti se ob omembi mokrišč najprej namrdnemo - češ, to so posebnosti, zaradi katerih nekdo ni mogel zgraditi ceste, poti, hiše, ah, to so naravovarstveniki, ki zadržujejo razvoj kraja zaradi dveh pupkov v mlaki. A počakajte, priložnost imamo, da izvemo nekaj več. Pred ponedeljekovim Svetovnim dnevom mokrišč je naš gost Klavdij Bajc,naravovarstveni svetovalec na novogoriški enoti Zavoda za varstvo narave.
Srebrne brazde- Literarni zbornik upokojencev Slovenske Istre in pesniško zbirko Meritve časa bomo na kratko predstavili z odgovornim urednikom in avtorjem Ivanom Novakom
V Harijah, v občini Ilirska Bistrica, izdajajo vsako leto, ob praznovanju vaškega zavetnika svetega Štefana, Harijske novice. Z urednico Alenko Penko se je pogovarjala Smilja Baranja.
8. februar, slovenski kulturni praznik, že nekaj let v Podnanosu obeležijo s tednom kulture. Kraj je tesno povezan z nastankom slovenske himne, letos pa je še posebej slovesno leto, saj mineva 110. let odkar jo je domačin Stanko Premrl uglasbil. Prav zato bodo teden kulture jutri začeli z odprtjem razstave Gorenjskega muzeja z naslovom »Zdravljica 1844-2014«. Kaj vse pripravljajo v Podnanosu pa vam bo v naslednjih minutah povedala Karin Zorn, ki je obiskala organizatorje.
Po razhodu s Pepijem Ježem je 20-letna skupina Kalamari poiskala novega pevca: Darjana Geržino. Začetek novega ustvarjalnega obdobja so kronali s skladbo »Za dvajset let«, ki naznanja pomembno prelomnico v delovanju skupine. . Za besedilo in glasbo sta poskrbela »stara mačka« Leon Oblak in Franci Čelhar, kitarist in ustanovni član Kalamarov Matjaž Švagelj pa je pripravil aranžma. Mi bomo danes s Kalamari pokramljali o njihovem videnju in čutenju svoje bodočnosti.
V petek, soboto in nedeljo bo v Ljubljani "Festival celostnega zdravja". Na kakšen način lahko ljudje vzamemo zdravje v svoje roke in se čim manj zanašamo na zdravstveni sistem? "Podajmo si roke za zdrav jutri", pravi dr. Petar Papuga, ki je eden od pobudnikov festivala. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.
Na Tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu se lahko slovenski dijaki prvič udeležijo podjetniškega krožka. Nastal je v sodelovanju z Ustvarjalnikom iz Slovenije, ki že več let po srednjih šolah organizira mrežo podjetniških krožkov. V teh mlade spodbujajo, da s svojimi veščinami lahko ustvarijo podjetje.
Neveljaven email naslov