Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred kratkim je pri Založbi ZRC izšla izredno zanimiva knjiga Cerkev Svetega Jožefa v Soči. Avtorico Andrejo Rakovec je še posebej pritegnilo to, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije.
Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma. Prisluhnite pogovoru z avtorico žepnice Andrejo Rakovec, ki jo je obiskala Urša Mravlje, izvedeli boste tudi, zakaj se je slikar Tone Kralj iz Dekanov preselil v Sočo.
1601 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Pred kratkim je pri Založbi ZRC izšla izredno zanimiva knjiga Cerkev Svetega Jožefa v Soči. Avtorico Andrejo Rakovec je še posebej pritegnilo to, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije.
Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma. Prisluhnite pogovoru z avtorico žepnice Andrejo Rakovec, ki jo je obiskala Urša Mravlje, izvedeli boste tudi, zakaj se je slikar Tone Kralj iz Dekanov preselil v Sočo.
Danes v Sloveniji obeležujemo dan spomina na mrtve. Spomine na preminule pri nas obujamo v mirnem, otožnem in intimnem okolju. Na Filipinih to počnejo na povsem drugačen način. Kako, nam razkrije Manja Vidic, ki že nekaj živi na Filipinih, kjer je zaposlena na področju nudenja humanitarne pomoči v okviru Združenih narodov.
V november smo zakorakali z novo Pesmijo in pol. Naziv ste izglasovali skladbi skupine Zmelkoow 'Ko bom prišel spet nazaj'.
V petek, 4. novembra se v Kopru začenja festival Kitarika, ki bo do nedelje, 6. novembra v dvorani Sv. Frančiška koprskemu občinstvu ponudil tri koncerte svetovno uveljavljenih kitarskih virtuozov, v dvorani Glasbene šole Koper pa številna predavanja in mojstrske tečaje za mlade kitariste. Podrobnejši program v imenu organizatorjev, Kulturnega društva Kitarika, predstavljata profesorici Martina Kocjančič in Tanja Brecelj Vatovec. Pred mikrofon ju je povabila Lea Hedžet.
"Il Bello Antico" je naslov prve plošče ansambela Cappella Justinopolitana. Kaj prinaša ta nov diskografski izid, ki ga bodo predstavili s sobotnim koncertom v Kopru, nam bo povedal ustanovitelj in vodja ansambla, Marino Kranjac.
Po večletnem muziciranju z jazz glasbeniki se je Sandra Klemm – Sendi odločila ponovno obuditi svojo strast do elektronske plesne glasbe. Tokrat je poslušalce prepričala s pesmijo 'Nič ne ustavi me'.
Andrej Jelačin danes praznuje 90 let. Vse svoje življenje se je ukvarjal s kulturo, vodil je podjetje Globus film in oddelek za režijo na Radiu Koper. Pisal je predvsem humor in satiro. Kdo se ne spomni Tonija Karjole ali komedije Piknik s tvojo ženo! Kaj počne 90 - letnik danes, je zanimalo Tjašo Škamperle.
Aprila 2019 smo si lahko prvič ogledali fotografijo črne luknje, podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero. Intervju s Falckejem, ki je sicer profesor za astrofiziko delcev in radijsko astronomijo na univerzi Radboud na Nizozemskem, sta pripravila Valter Pregelj in Maja Ratej.
Danes mineva natanko 300 let od smrti koprskega skladatelja Antonia Társie, ki je s svojim vsestranskim delovanjem močno zaznamoval glasbeno življenje 2. polovice 17. in začetka 18. stoletja v Kopru. Kot kapelnik in organist koprske stolnice ter skladatelj se je posvečal tudi pedagoškemu delu in nekaj časa je učil celo mladega Tartinija. Iz zaprašenih arhivov smo ga Slovenci potegnili šele leta 1993, ko smo obeleževali 350. obletnico rojstva, in ugotovili, da je Antonio Tarsia eno najsvetlejših imen koprske glasbene preteklosti. Veljal je za odličnega praktika, ki je zapustil bogato glasbeno zapuščino. Več pa v prispevku, ki ki ga v sklepnih minutah posvečamo še slovenskemu skladatelju Pavletu Merkùju. Tudi on je umrl na današnji dan, 20.oktobra 2014.
Za imenom Kühlschrank, kar v nemščini pomeni 'hladilnik', stoji Simon Fugina, nekoč kitarist skupine, ki je v prvem desetletju v slovenski prostor vstopila z alternativno rock glasbo in elegantnim ter kakovostnim popom - njeno ime je Gutti - in dobro desetletje solističen kantavtor. Simon je na albumu z naslovom Konec nekega obdobja strnil svoje ustvarjalno desetletje v trinajstih skladbah, gre za filigransko urejeno zaporedju ljubezenskih zgodb. Kot rdeča nit jih povezuje prvoosebna pripoved, ta pa nas poveže z avtorjevim intimnim svetom.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra bo ob svoji 45. obletnici v petek priredil slavnostni koncert z naslovom "Na obali, v mojem srcu". Zbor z dolgoletno tradicijo, ki ima za sabo vrsto izjemnih koncertov, številne nagrade in priznanja z državnih ter mednarodnih tekmovanj, je ustanovil legendarni zborovodja Mirko Slosar. Kasneje so ga nasledili Walter Lo Nigro, Ambrož Čopi, Maja Cilenšek, Sebastjan Vrhovnik in Andrej Makor, ki Obalo vodi že pet let. V naslednjih minutah predstavlja program petkovega koncerta v koprskem Pokrajinskem muzeju in razmišlja o pomenu tega jubileja.
O trajnostnem oblikovanju lahko veliko preberemo, v osnovi pa gre za oblikovalski proces, ki se ukvarja z okolju prijaznimi pristopi prek premišljene rabe naravnih virov energije. V Sloveniji je že kar nekaj posameznikov in organizacij, ki rabljen tekstil predeljujejo v povsem nove, unikatne izdelke. Eden takih je tudi postojnski klub trajnostnih rešitev Destilator, ki je nastal na pobudo trajnostne oblikovalke in rokodelke Maje Modrijan, ki izdeluje čevlje, oblačila in celo pohištvo. Svoje izkušnje in uporabno znanje o recikliranju, rokodelstvu in trajnostnem oblikovanju rada deli z drugimi, tudi prek delavnic in tečajev.
V studio Radia Koper smo povabili primorskega pesnika Vasjo Kluna, ki je predstavil svoj pesniški prvenec z naslovom Poezija Vol. 2.
Darinka Kozinc je letošnja prejemnica nagrade mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN. Kot so zapisali v utemeljitvi, je s svojim delovanjem kot zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink postavila spomenik življenju in usodi slovenskih žensk, ki so odhajale v Aleksandrijo in Egipt. Še bolj pomembno pa je, so zapisali, da je pomagala pri rušenju ponotranjenih stereotipnih podob o njih.
V začetku oktobra je v Ljubljani potekala slovesna podelitev nagrad RS na področju šolstva za leto 2022. Iz rok predsednika Odbora za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva dr. Borisa Aberška ter ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča, je nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva prejela ravnateljica Osnovne šole Bogomirja Magajne Divača, Damijana Gustinčič.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je s podporo Lions kluba Soča Kobarid v minulem tednu v Domu oddiha slepih in slabovidnih v Izoli organiziralo že 15. likovno kolonijo za svoje člane. Slepi in slabovidni so ob zvokih morja in s strokovnim mentorstvom ustvarjali tipne slike iz peska in drugih materialov. Likovna kolonija je del programa Rehabilitacija slepih in slabovidnih na osebnem nivoju. Med cilji je omogočiti učenje veščin, ki so tudi del prostega časa.
Društvo prijateljev glasbe pripravlja za to nedeljo uvod v Bienale sodobne glasbe Koper, konec oktobra in novembra bo v ciklu Amabile sklenil Tartinijevo in Lovčevo leto, ob tem pa napoveduje še nov cikel "Grande", ki ga prireja v sodelovanju s portoroškim Avditorijem. Vse nam bo v naslednjih minutah predstavila predsednica Društva prijateljev glasbe, Tatjana Jercog, nekaj besed pa nam bo povedala še o dveh koncertih, ki jih prihodnji teden prireja Glasbena šola Koper. Pred mikrofon jo je povabila Lea Hedžet.
Slovite koprske orgle bodo to soboto ob 20,00 spet veličastno zadonele na koncertu avstrijskega organista Petra Planyavskega v okviru Orgelskega festivala Koper in cikla radijskih koncertov Obiski kraljice na programu Ars. O obeh teče beseda v pogovoru med Polono Gantar in Leo Hedžet.
Letos mineva 50 let od smrti primorskega skladatelja in v Kopru izjemno priljubljenega glasbenega pedagoga Ivana Ščeka, ki je veliko svojih del posvetil tudi liturgični rabi. Pod cerkvene skladbe se je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač in v arhivih koprske stolnice, kjer je tudi vodil zbor, so se številne ohranile do danes. Nekaj najlepših je njegov sin, zborovodja Matjaž Šček, izbral za koncertni spored, ki ga z Mešanim zborom Psallite iz Ljubljane in z organistom Gregorjem Klančičem v tem jubilejnem letu predstavlja po Sloveniji, nazadnje, v soboto, 8.oktobra še koprskemu občinstvu v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Zato ga je pred mikrofon povabila Lea Hedžet.
Notranjski regijski park letos obeležuje dvajsetletnico obstoja. Leta 2002 ga je Občina Cerknica ustanovila z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina. Janez Vajkard Valvasor je leta 1686 zapisal, da je zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Po njegovem mnenju se lahko upravičeno in brez vsakršne pristranskosti to območje uvršča med največje čudeže narave. Ali smo bili pri prizadevanjih po ohranjanju tega edinstvenega prostora uspešni, nam razkrije direktor parka Matevž Podjed.
Neveljaven email naslov