Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred kratkim je pri Založbi ZRC izšla izredno zanimiva knjiga Cerkev Svetega Jožefa v Soči. Avtorico Andrejo Rakovec je še posebej pritegnilo to, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije.
Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma. Prisluhnite pogovoru z avtorico žepnice Andrejo Rakovec, ki jo je obiskala Urša Mravlje, izvedeli boste tudi, zakaj se je slikar Tone Kralj iz Dekanov preselil v Sočo.
1602 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Pred kratkim je pri Založbi ZRC izšla izredno zanimiva knjiga Cerkev Svetega Jožefa v Soči. Avtorico Andrejo Rakovec je še posebej pritegnilo to, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije.
Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma. Prisluhnite pogovoru z avtorico žepnice Andrejo Rakovec, ki jo je obiskala Urša Mravlje, izvedeli boste tudi, zakaj se je slikar Tone Kralj iz Dekanov preselil v Sočo.
Ob svetovnemu dnevu za preprečevanja samomora smo v studio povabili dr. Nušo Zadravec Šedivy iz Centra za raziskovanje samomora Univerze na Primorskem.
Ob prvem od dveh septembrskih nastopov v Cankarjevem domu je Severa Gjurin prejšnji torek predstavila tudi svoj uradni prvenec. Album z naslovom »Ali je še kaj prostora?« je rezultat dveh dekad njene prisotnosti na slovenski glasbeni sceni, ki ji je Severa s svojimi interpretacijami odtisnila prepoznaven pečat. Predstavitve zgoščenke se je udeležil Armando Šturman. Foto: Jana Šnuderl
Ob svetovnem dnevu boja proti nepismenosti je bil naš gost dr. Jonatan Vinkler s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Doktoriral je dvakrat, v Pragi in v Ljubljani, raziskovalno ga priteguje kulturna, slovstvena in intelektualna zgodovina Srednje Evrope od 16. do 19. stoletja, zlasti področje slovensko-čeških slovstvenih stikov. V letu 2009 je ob infrastrukturni podpori Pedagoškega inštituta razvil izvirno platformo za digitalno izdajanje najzahtevnejših knjižnih projektov Digitalno knjižnico. Na obisk ga je povabil Iztok Novak.
Livek je s svojo lego pod Matajurjem in nad Dolino Soče izjemna razgledna točka. Pomembna je tudi njegova zgodovinska vloga. Pred dobrimi 100 leti se je namreč na livških pašnikih in travnikih začela pisati posoška smučarska zgodba.V letošnjem poletju pa so Livčani začeli pisati novo zgodbo, ki so jo poimenovali Livška štorija. Gre za tematsko pot s sedmimi postojankami, ki obiskovalcem predstavi zgodovino livških ljudi in narave. Na pot se je odpravila tudi Meta Škvarč.
Za vsako bolezen rožica raste, pravi star slovenski pregovor. Lahko bi rekli, da velja tudi v današnjem času. Ljudje se še vedno po pomoč zatekajo tudi k zdravilnim rastlinam, kar potrjuje tudi zeliščar Ladislav Tuta iz Tolmina. V sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom pripravlja tudi delavnice, na katerih se udeleženci spoznavajo z zelišči in njihovo uporabo. V trenutni situaciji so še posebej aktualna tista, ki nam zvišujejo odpornost. Zelišči vrt Ladislava Tute z več kot 100 različnimi zdravilnimi rastlinami je obiskala Meta Škvarč.
Istrski glasbenik Marino Kranjac in znanstvenica oziroma dialektologinja dr. Suzana Todorovič sta skupaj napisala knjigo " Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes".
Istrski glasbenik Marino Kranjac in znanstvenica oziroma dialektologinja dr. Suzana Todorovič sta skupaj napisala knjigo " Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes".
V naslednjih minutah bomo listali spletni časopis ČASORIS, ki je svoj 5. rojstni dan čisto potiho obeležil sredi korona krize, z veseljem pa ga prebirajo učenci od prvega do šestega razreda osnovne šole, stari od 6 do 12 let, a tudi starejši. V njem jim predstavljajo svet v katerem živimo na preprost in razumljiv način. Ustanoviteljica prvege spletnega časopisa za otroke pri nas je dr. Sonja Merljak Zdovc, Koprčanka po rodu, nekoč novinarka in urednica na časniku Delo. Sonja je novinarka, pisateljica, znanstvenica, ki jo posebej zanimata literarno novinarstvo in medijska pismenost, predavala je tudi na Fakulteti za družbene vede v Lj in na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Je nominiranka in prejemnica več evropskih nagrad. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
Etien Kantar Božič ali po športno TEN - TEN ima 12 let in je letos prvič prestopil prag 7. razreda Osnovne šole v Luciji. Pa vendar ni običajen osnovnošolec saj so ga že pri štirih letih prevzeli bencinski hlapi, ki so poganjali mini moto. Sebi in staršem je postavil svet na glavo, saj je že s petimi leti začel tekmovati in dirkati in je že trikatni državni prvak, lani je bil na evropskem prvenstvu odličen 9., letos pa ga, pravi, čaka velika sprememba…...V pogovoru z Natašo Benčič je povedal kakšna, pa še kaj sta rekla o motorjih, motivaciji, šoli in o varnosti v prometu, seveda vedno s čelado na glavi... kar se na prvi dan šole spodobi.
S koncem poletja na našem radiu končujemo tudi rubriko Predstavljamo zvezde. V preteklih tednih smo obiskali vse primorske restavracije in kuharske mojstre, ki so se uvrstili v Michelinov vodnik oziroma tako imenovano biblijo svetovne kulinarike. Danes predstavljamo še zadnje tri: Meta Škvarč je v Idriji obiskala Hotel Jožef, v Brdih restavracijo Gredič, pred mikrofon pa je ujela tudi Tomaža Kavčiča iz Gostilne pri Lojzetu.
Prav vsak od nas ponoči sanja. Nekateri zelo živo, drugi pa tako bežno, da zjutraj niti ne vedo, da so sanjali. Je pa koncept sanj pri ljudeh - kljub številnim raziskavam in obsežni literaturi - še precej skrivnosten. Tako med drugim v svoji raziskovalni nalogi razmišlja gimnazijska maturantka in v prihajajočem študijskem letu študentka psihologije Lea Figelj iz Nove Gorice. A v nalogi, ki jo je objavila v reviji Društva študentov psihologije Slovenije, ne raziskuje sanj v običajnem pomenu gibalno in senzorično zdravih ljudi. Lea se je namreč poglobila v sanje slepih in slabovidnih. Kako in kaj ti sanjajo pa več v prispevku Valterja Preglja.
Slovenija je sredi junija tudi uradno postala 34. destinacija v uglednem gastronomskem vodniku. To nas je uvrstilo na seznam globalno najbolj zaželenih gastronomskih destinacij. Vodnik izpostavlja celoten gostinski sektor, poleg najbolj zaželenih zvezdic namreč podeljuje še druge kategorije nagrad. Prejeli smo kar 37 nagrad Michelinov krožnik, ki označuje restavracije, v katerih iz svežih surovin skrbno pripravijo dober obrok. Z Michelinovim krožnikom se ponašata tudi izolska restavracija Marina v istoimenskem hotelu ter restavracija Sophia v hotelu Kempinski Palace v Portorožu. Do njihovih chefov se je odpravila Anita Urbančič.
Slovenija je sredi junija tudi uradno postala 34. destinacija v uglednem gastronomskem vodniku. To nas je uvrstilo na seznam globalno najbolj zaželenih gastronomskih destinacij. Vodnik izpostavlja celoten gostinski sektor, poleg najbolj zaželenih zvezdic namreč podeljuje še druge kategorije nagrad. Prejeli smo kar 37 nagrad Michelinov krožnik, ki označuje restavracije, v katerih iz svežih surovin skrbno pripravijo dober obrok. Z Michelinovim krožnikom se ponašata tudi izolska restavracija Marina v istoimenskem hotelu ter restavracija Sophia v hotelu Kempinski Palace v Portorožu. Do njihovih chefov se je odpravila Anita Urbančič.
Poletje v Tolminu je letos drugačno kot v preteklih letih. Zaradi trenutnih razmer so namreč vsi glasbeni festivali prestavljeni na naslednje leto. Kljub temu je na tolminskem sotočju mogoče zaslediti tiste, ki so v Tolmin prišli kljub odpovedi festivalov. Letos pa poletne dni na sotočju preživljajo tudi drugi obiskovalci in domačini. Poskrbljeno je tudi za poletne aktivnosti. Na plaži obratuje Sotočje outdoor & wellbeing bar, v začetku meseca so začeli tudi z različnimi športnimi aktivnostmi. Sotočje je obiskala Meta Škvarč.
Pred mikrofon smo ujeli nekoga, ki navadno sam z mikrofonom hodi okrog in lovi zvoke iz okolice. Če je pri svojem delu dober, ga sploh ne opazimo. To je Ivan Andić, ki se poklicno ukvarja s tem, da snema zvoke za filme. Ptičje petje, previdna hoja po gozdu, šumenje morja, kriki grozljivk - Ivan Andić ujame vse. Nazadnje se je proslavil z izvrstnim zvokom v filmu Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Tokrat je pred mikrofon stopil sam in o svojem nenavadnem delovniku pripovedoval Ivani Zajc.
Kozlov rob in razvaline gradu nad Tolminom so priljubljena izletniška točka za domačine. V zadnjih letih postajajo tudi eden izmed turističnih biserov v Posočju. Trenutno tam potekajo arheološka izkopavanja v okviru projekta Merlin CV, ki skrbi za obujanje in vrednotenje zgodovinsko-kulturne dediščine. Našli so že okrog 250 arheoloških najdb in vsaka govori svojo zgodbo. Nekaj zgodb je v pogovoru z Meto Škvarč predstavil arheolog Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja.
Doktor Miha Dvojmoč nam bo razložil, kako varne so varnostne kamere, ki jih uporabljamo pri varovanju svojih domov. Razkril nam bo, v kolikšnem obsegu je njihova uporaba smiselna, pa tudi, kako varno dostopati do posnetega materiala. Je tehnologija umetne inteligence, ki samodejno prepoznava obraze in odpira vrata, že tu?
Michelin je Slovenijo na svetovni kulinarični zemljevid postavil letos, pisal se je 16. junij 2020. Vse od takrat na Radiu Koper ob petkih predstavljamo primorske prejemnike nagrad. Anita Urbančič je tokrat obiskala hišo Torkla v Kortah in Krasno v Lokvi.
Andrea Dilic že nekaj let nastopa s svojo kitaro na koprskih ulicah, postal je prepoznaven glas koprskega mestnega jedra.
V oddaji Predstavljamo zvezde je Anita Urbančič predstavila portoroško restavracijo Rizibizi in Staro Gostilno v Piranu. Obe sta junija dobili nagrado Michelinov krožnik.
Neveljaven email naslov