Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred kratkim je pri Založbi ZRC izšla izredno zanimiva knjiga Cerkev Svetega Jožefa v Soči. Avtorico Andrejo Rakovec je še posebej pritegnilo to, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije.
Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma. Prisluhnite pogovoru z avtorico žepnice Andrejo Rakovec, ki jo je obiskala Urša Mravlje, izvedeli boste tudi, zakaj se je slikar Tone Kralj iz Dekanov preselil v Sočo.
1602 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Pred kratkim je pri Založbi ZRC izšla izredno zanimiva knjiga Cerkev Svetega Jožefa v Soči. Avtorico Andrejo Rakovec je še posebej pritegnilo to, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije.
Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma. Prisluhnite pogovoru z avtorico žepnice Andrejo Rakovec, ki jo je obiskala Urša Mravlje, izvedeli boste tudi, zakaj se je slikar Tone Kralj iz Dekanov preselil v Sočo.
Mojca Vojska je lastnica franšize za učenje angleščine po metodi Helen Doron v Kopru. Pred začetkom šolskega leta se Nataša Benčič z njo pogovarja o zgodnjem učenju jezika po metodi, ki se zgleduje po učenju materinščine. Najprej slišimo in razumemo, kasneje pišemo. Uspehi so neverjetni. In jesen je pravi ča sza začetek.
Nina Kapelj, naša osebnost Primorske za leto 2014, je konec avgusta sodelovala v odpravi Zveze tabornikov Slovenije na svetovno skavtsko srečanje, Jamboree 2015, v kraju Kirara-hama na Japonskem. Svoje vtise je predstavila voditeljici oddaje Nataši Benčič.
Alen Štimec je Izolan, ki že 12 let živi v Atenah, v Grčiji. Tja ga je zanesla ljubezen in je ostal. Po diplomi nafakulteti za pomorstvo in promet se je veliko izobraževal in zdaj dela v uglednem mednarodnem računalniškem podjetju. Nataša Benčič ga je pred mikrofon povabila, ko je bil z družino na počitnicah v domači Izoli. Pogovarjla sta se dan po odstopu predsenikka grške vlade, Ciprasa. O tem, kakšno je življenje v grčiji in kako drugačno je od tistega, kar vidmo v medijih.
Ena žlahtna štorija je tv nanizanka, ki je prevzela televizijsko občinstvo povsod po Sloveniji, najbolj morda Primorce, saj nastaja v Goriških brdih. Tu so že naredili posebno polnitev vina z imenom Štorija, nastale so turistične poti Po poteh štorije, ljudje so dobesedno drli na avdicije za statiste , predvsem pa so Brici televizijski ekipi izjemno naklonjeni gostitelji. V Dopoldnevu in pol sta se Nataši Benčič pridružila direktor produkcije in režiser Vojko Anzeljc in igralec Primož Forte, ki je v nadaljevanki priljubljeni Gušto.
Nia plesna tehnika vključuje elemente borilnih veščin, plesne koreografije in samozdravljenja. V Zda jo poznajo že 30 let, razširjena je v 45 državah po vsem svetu, že nekaj let tudi v Sloveniji, najbolj na Obali, kjer je njena duša in motor MATEJA ŠTEFANČIČ iz Društva za promocijo plesne tehnike Nia. O izobraževanju za nove plesne učitelje in učiteljice in o blagodejnosti tehnike se je z njo pogovarjala Nataša Benčič.
Tudi v avgustu so ustrezne organizacije poskrbele za počitniško varstvo otrok. Same ga označujejo kot poslednji sklop počitniških aktivnosti pod varno streho. Zanimalo nas je, kako so se v ta namen organizirali v Piranu. Voditeljica oddaje Barbara Čepirlo se je pogovarjala s Patricijo Lovišček iz Epi centra v Piranu.
Obalni kreativci so združenje ustvarjalnih posameznikov-likovnikov, arhitektov, oblikovalcev, vseh, ki se s kreativnostjo ljubiteljsko ukvarjajo. Duša njihovega delovanja je arhitekt in slikar Teo Tavželj. Ker svojo dejavnost želijo umestiti v javni prostor, kamor umetnost sodi, so od 13.do 15.avgusta 2015 na promenadi ob Monfortu v Portorožu pripravili zanimivo razstavo "3 S art plakatov". S plakati so svojo dejavnost in kreativnost predstavili mnogi posamezniki in društva, ta del portoroške promenade pa je lepo zaživel. Tako kot si kreativci želijo, da bi živel - vedno. S Teom Tavžljem se pogovarja Nataša Benčič.
Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov, zato smo v goste povabili Darinko Izidoro Škamperle iz Senožeč, ki je sredi maja sama krenila na 830 km dolgo pot iz Senožeč v Rim. To je storila peš in to je bilo njeno romanje, njena hoja, njena molitev z dobro mislijo za njene drage in druge ljudi. Na romanje se ni odpravila prvič, prehodila je že mnogo kilometrov, tudi znamenito Jakobovo pot. Naslednje leto se bo peš podala v Međugorje. Praznični pogovor je pripravila Nataša Benčič.
Pianistko Zalo Kravosi smo srečali na koncertu v Piranskem pastoralnem kulturnem centru Georgios. Trinajstletna Primorka živi na tujem, v Piranu pa začenja zaslužene počitnice. Tamkajšnji nastop je bil zadnji po zaključku šolskega leta v Luksemburgu in Bruslju. Poslušalce je navdušila z glasbo in očarala s ljubko pojavo in komunikativnostjo. Vabimo vas, da ji prisluhnete.
Še vedno živimo v prepričanju, da je taksi luksuz, zato si nekateri raje kot taksi prevoz privoščijo motor ali nadomestni avto. V večjih mestih je taksi dobrodošel zlasti zaradi težav s parkirišči. Šehrizad Tirić je sežanski taksist, ki svoje delo odgovorno opravlja že 23 let. Nekdanjega košarkarja Kraškega zidarja sta v te vode zanesli radovednost in mladostniška zagnanost. Danes ima dela malo, pred petnajstimi leti pa se je od taksija dalo dobro živeti, je povedal. In če se nekateri taksisti držijo pravila, da se s strankami ne pogovarjajo, za Šehrizada Tirića to ne velja. Prijazni gospod je v svojem taksiju poklepetal tudi z Barbaro Čepirlo, ki ga je povabila pred mikrofon.
Kdaj ste se nazadnje kam peljali z vlakom? Mi vas v naslednjih minutah vabimo, da se nam pridružite po poti po železnici od Divače do Pazina. Istra je kot turistična destinacija zelo priljubljena med obiskovalci z različnih koncev Evrope. Tudi med Slovenci. A večina tja potuje z avtomobilom. Slovenske železnice pa poleti, v sodelovanju s štirimi istrskimi občinami – Buzetom, Pazinom, Vodnjanom in Puljem – v Istro vabijo s posebnim potniškim vlakom. Iz Ljubljane v Pulj bo redno vozil vse do konca septembra. Od Divače do Pazina se je z vlakom popeljala Barbara Kampos.
V vasi Loka pod kraškim robom v občini Koper člani Kulturnega, turističnega, športnega in izobraževalnega društva Gugo že štiri leta zapored po kreajevnem prazniku svetega Ivana organizirajo Vesele otroške urice, ki povežejo vaščane vseh generacij. Glavno vodilo je druženje, povezovanje, razvijanje. Letos smo se med obiskovalce in sodelujoče, tudi iz sosednjih vasi, pomešali še mi. Prisluhnimo, kaj je Mateja Brežan ujela v mikrofon.
Na zdravljenje po hudi poškodbi zaradi skoka v vodo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča največkrat sprejmejo fante, stare od 14 do 24 let. Med njimi se je pred dvema letoma znašel tudi takrat še ne polnoletni dijak piranske gimnazije, Nick Špoljar. Čeprav je po nesreči tetraplegik, je v sebi ohranil optimizem, zagnanost in tudi želje za prihodnost. Sprožil je takoimenovano Nick-manijo in, med drugim, je njegovo novo poslanstvo postalo tudi ozaveščanje mladih o tem, da lahko ponesrečeni skoki v vodo povzročijo hude poškodbe glave, hrbtenice in hrbtenjače. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Kino pod zvezdami slavi deseti jubilej. Drušvo Meščani Pirana in Župnišče Piran bodo vsako sredo v juliju in avgustu v Pastorlano Kulturenem centru Georgios v Piranu ljudi razvesljevali z izborom dobrih filmov. Brez vstopnine. To prizorišče je tudi sicer izjemno kulturno stičišče. O projektu se s piranskim župnikom Zorkom bajcem pogovarja Nataša Benčič.
Dotik zvezd je naslov izjemnega modnega dogodka na gradu Socerb, ki poveže kretaorje oblek, nakita in čevljev. Občinstvu jih predstavijo zvečer, na gradu ko, pod zvezadmi in milim nebom doživijo tudi ilepe kulturne trenutke s solisti Opere in baleta SNG Ljubljana. Nataša Benčič se o Dotiku zvezd pogovarja z modno kreatorko Tjašo Škapin, organizatorko dogodka, Sandro Kocjančič, oblikovalko nakita Samirjem Šakovičem, oblikovalcem čevljev.
Pihalni orkester IZola praznuje 140 let neprekinjenega delovanja. Ta pomembni jubilej so proslavili z velikim koncertom na domačem Manziolijevem trgu v Izoli, katerega gost je bil Rudi Bučar. Ob tej priložnosti pa so izdali tudi dvojno zgoščenko s posnetki koncertov minulih petih let. Z dirigentom Mirkom Orlaćem se pogovarja Nataša Benčič.
Pred dnevom državnosti smo se pogovarjali s Švedinjo Anno Berg Škvor, ki jo je v Slovenijo pred skoraj dvajsetimi leti pripeljala ljubezen. Ali je drugje res toliko boljše kot v naši državi? Smo Slovenci res tako hladni, je naše zdravstvo neprijazno in slovenski jezik tako težak? Kaj pa znanje, ki ga dobimo v naših šolah? To je le nekaj področij, ki se jih je na obisku na Belem križu nad Portorožem z Anno in njeno hčerko Evo Škvor dotaknila Mateja Brežan.
Rimska zgodba je naslov novega neodvisnega celovečernega slovenskega filma, ki ga bodo premierno predstavili v četrtek zvečer na glavnem trgu v Vipavi. Ustvarjalci filma so vipavska društva: Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, DD Studio produkcije in Red Vision production. Mlajši in starejši filmski navdušenci so ga lansko poletje snemali v Vipavski dolini. Kot pravijo, film prikazuje zabavno zgodbo, ki pa nakazuje na to, da se zgodovina ne spreminja. Podrobnosti bodo izdali v naslednjih minutah. Z njimi se je pogovarjala Karin Zorn.
Italijansko društvo Ženska toponomastika, s sedežem v Rimu, je v Trstu, v sodelovanju z Društvom Slovenskih izobražencev in s komisijo za enake možnosti v juniju pripravilo razstavo fotografij uličnih tabel v več mestih v Sloveniji ( Koper, Maribor, Ljubljana, Nova Gorica, Novo mesto, Krško...), vendar le tistih, ki nosijo imena po ženskah. Ženskah, ki so pustile pečat na mnogh področjih. Naša gostja je Elena Cerkvenič, članica društva in kuratorka razstave, z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Zavod Cirius iz Vipave- Center za rehabilitacijo in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami je svojih prvih 50 let proslavil s festivalom Pustimo odtis, del katerega je bila tudi osrednja prireditev, 4. junija na Zemonu. 137 njihovih varovancev je ob praznovanju kratico imena zavoda spremenilo v Cenimo Iskrenost, Radost, Igrivost, Ustvarjalnost, Strokovnost, vabljenim gostom pa so pripravili prireditev, ki je zlepa ne bomo pozabili-ples, petje, recitacije, radost. Reportažni zapis dogodka je pripravila Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov