Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Piranska občina je od Mestne knjižnice Piran pred kratkim znova prevzela v upravljanje Kosmačevo hišo v Portorožu. V njej je med letoma 1956 in 1980 ustvarjal in živel eden najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja, Ciril Kosmač. Piranska občina je hišo z okolico, ki je zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik, letos uvrstila v načrt razpolaganja z nepremičninami. In odprla možnost njene prodaje. Temu odločno nasprotujejo nekateri piranski svetniki, razprava o usodi Kosmačeve hiše pa se širi tudi v javnosti. Na občini odgovarjajo, da so še vse možnosti odprte.
1602 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Piranska občina je od Mestne knjižnice Piran pred kratkim znova prevzela v upravljanje Kosmačevo hišo v Portorožu. V njej je med letoma 1956 in 1980 ustvarjal in živel eden najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja, Ciril Kosmač. Piranska občina je hišo z okolico, ki je zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik, letos uvrstila v načrt razpolaganja z nepremičninami. In odprla možnost njene prodaje. Temu odločno nasprotujejo nekateri piranski svetniki, razprava o usodi Kosmačeve hiše pa se širi tudi v javnosti. Na občini odgovarjajo, da so še vse možnosti odprte.
Navkljub svoji mladosti ima Nova Gorica veliko zanimivih točk, ki tako ali drugače izrisujejo podobo tega območja v zgodovini. Samostojni kulturni delavec Blaž Kosovel je ob finančni pomoči mestne občine zasnoval in posnel šest dokumentarnih filmov pod skupnim naslovom Goriški sprehodi. V njih se loteva različnih tem, zadnja je bila nekdaj uspešna in poznana tovarna oblačil Ideal, ki zavzema pomembno mesto v raziskovanju bogate industrijske dediščine na Goriškem. Za objavo pa sta pripravljena že dva nova dokumentarca. Avtorja je k pogovoru povabila INgrid Kašca Bucik.
V dopoldnevu bomo gostili koprskega glasbenika, dirigenta, komponista, multiinstrentalista, pevca, ki je kot spremljevalni vokalist postal v zadnjih letih stalnica vseh vecjih slovenskih festivalov. Kot ucitelj trobente, sicer zaposlen v Glasbeni šoli Koper, sodeluje kot mentor in solist v Brass ansamblu KIP (Koper, Izola, Piran), raznih šolskih orkestrih in na poletnih godbenih taborih Intercampus, igra v Obalnem komornem orkestru, Pihalnem orkestru Koper in v zasedbi 'En big band', ki ga vodi in v njem dirigira. Udejstvuje se tudi na področju popularne glasbe; sodeloval je z Danilom Kocjančičem, Nušo Derenda, Alenko Godec, Nino Pušlar, Nino Strnad, Patrikom Greblom, Rudijem Bučarjem, Markom Vozljem in drugimi. Je gonilna sila vse bolj popularne obalne zasedbe Gedore - Mitja Bobič.
Svetlana Makarovič se je tik pred drugo svetovno vojno se je rodila v Mariboru, mami Otiliji in očetu Primorcu Abdonu. Na svoje primorske korenine, še posebno na nonota Avguština iz Kanala, je zelo ponosna. V zadnjem času pa jo na Primorsko veže tudi njen projekt Nosil bom rdečo zvezdo. Velik koncert s sto nastopajočimi junija v Ljubljani je bil obarvan s številnimi primorskimi glasbeniki. Ponovila ga bo letos, 25-ega maja. Po njenem mnenju je bil simbol rdeče zvezde tako kot simbol krščanskega križa neštetokrat zlorabljen. Znanilci novega sveta, tako kot napove v šansonu, so trije svetli meči - bratstvo, enakost in svoboda. S Svetlano Makarovič se je pogovarjala Nataša Uršič.
Moda je zopet začrtala možatega moškega z gosto brado in pričesko. Zato imajo brivci spet polne roke dela. Kakšno je delo brivca in kakšne so zadnje lepotne smernice pri oblikovanju brade, je Boštjanu Simčiču povedal mladi solkanski brivec Stefan Marinkovič Funa.
Love Guns je zamejska glasbena skupina, zelo popularna med najstniki. Poleti 2015 so jo ustanovili kitarist in pevec Erik Purič, bobnar Ivan Kralj ter pevec in bas kitarist Niko Trento. Kljub mladosti so vsi fantje že imeli glasbene izkušnje, zato je nepričakovan uspeh temeljil na dobri zasnovi. Skupina je še posebej zaživela v lanskem februarju, ko so malo za šalo, malo zares, posneli in objavili svojo prvo avtorsko pesem Hej dekle.Z njo so navdušili vrstnike. In to je bil tudi začetek njihove uspešne zgodbe, ki so ga nadgradili z odmevnim nastopom v televizijski oddaji Slovenija ima talent. Njihova izbira repertoarja je zelo posrečena. Temelji na dobrem starem rock'n'rollu, s katerim je zaslovel Elvis Presley, poleg tega pa radi zaigrajo tudi Beatlese, Rolling Stonese, novejši rock'n'roll, in tudi slovenske popevke ter balkanske rock uspešnice. Letošnje leto si bodo Love Gunsi zapomnili po več spremembah v zasedbi. V studio Radia Koper so prišli kot trio: Erik Purič, Niko Trento in Matej Sancin.
Aljošo Saksido srečamo v mnogih glasbenih zasedbah v zamejstvu. Pianist, kitarist, pevec, skladatelj, zborovodja, znan po glasbenih projektih, je bil z instrumentalno zasedbo Ovce, vokalno skupino Zlate ribice iz Križa in pevko Marto Donnini, ki si vlogo deli z nekaterimi drugimi stanovskimi kolegicami, gost predbožičnega sobotnega dopoldneva na valu Radia Koper. Saksidov najnovejši program je zasnovan na uglasbeni poeziji slovenskih pesnikov o Lepi Vidi. Prešerna, Kosovela, Grudna, Gradnika, Aškerca in ljudske na koncertih zelo rad poveže tudi s Kajuhom in uglasbenimi pismi Pinka Tomažiča. Za radijski nastop v živo v studiu Hendrix smo izbrali 8 skladb, med njimi tudi Tomažičevo zvočno pismo in božično-novoletni pesmi, s katerimi je Aljoša Saksida s spremljevalno glasbeno ekipo počastil radijske poslušalce in poskrbel za prav poseben uvod v praznični čas.
Predpraznični čas je posebej lep čas. Tudi zato, ker v tem času pripravljamo darila. Tudi kupujemo jihzaradi pomanjkanja časa in domišljije. A je že tako, da so tudi ljudje, ki svoje pridobljeno znanje in domišljijo znajo združiti in jo deliti z nami. Mojca Jakomin je sebe našla v gibanju, raziskovanju, v spoznavanju in uporabi naravnih sestavin hrane, kozmetike, eteričnih olj, ki dajo piko na i in podčrtajo veliko vsega kar lahko storimo zase in za druge. Z njo se pogovarja Nataša Benčič. vse kar počne pa bomo spoznali skozi pogovor.
Zasedba King Foo je novembra izdala svoj albumski prvenec GalaXie. O sosledju skladb in glasbi, ki združuje člane zasedbe, bo tekla beseda z Rokom Golobom.
Mladim se dogaja je naslov projekta, ki ga financira javna agencija Spirit Slovenja in spodbuja srednješolce k razvijanju poslovnih idej. Tako sta v Kopru dve srednji šoli: Srednja ekonomsko poslovna in Srednja tehniška ustanovili skupni konzorcij in zavihali rokave. Delavnice so na lokalni ravni, ob pomoči mentoric obeh šol Ingrid Baruca,Tanje Skok in Nataše Vrčon Tratar ter mentorjev iz Univerzitetnega inkubatorja Dorjanom Maršičem in Andrejem Medvedom potekale v dveh delih, skupaj je v njih sodelovalo 170 dijakov, najboljši ekipi vsake edicije pa sta s svojimi poslovnimi idejami šli v Ljubljano, kjer sta obe na državnem tekmovanju dobili nagrado 500 eur za bodoče razvijanje podjetniške ideje. Runout je napredna tekaška steza, E pašta pa je model prodaje domače pašte. V studio je Nataša benčič povabia dijake in mentorje.
Izšla je nova CD plošča kantavtorja, igralca, komedijanta in glasbenika Iztoka Mlakarja. Peta po vrsti- Štorije in Baldorije je bila prva, sledile so Balade in Štroncade, Rimarije iz oštarije in pred devetimi leti Romance brez krjance. Tokratna zbirka devetih pesmi nosi naslov Porkaeva. Z Iztokom Mlakarjem se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
Dan pred izidom svojega petega albuma, naslovljenega ŠENTIMENT, nas je obiskal Rudi Bučar in ob pogovoru iz Iztokom Novakom - Easyjem premierno predstavil nove pesmii.
Martinovanja so mimo, kar pa seveda ne pomeni, da se bomo žlahtni kapljici odpovedali. Kam bi sicer s toliko dobrega vina, ki prihaja iz primorskih kleti? Kjer ni vina, ni veselja, je nekoč dejal Valvazor, francoski enolog Claude Gros, ki ga bomo slišali malo kasneje, pa pravi, da nima nobenega smisla, da ga pijemo sami in da je del vinske kulture tudi druženje. Temu brez težav pritrdimo. Sicer pa velja na začetku povedati, da Claude redno prihaja v Koper, saj že vrsto let sodeluje z Glavinovimi v šmarski kleti, ki je prav na Martinovo praznovala 20 let svoje nove dobe pod imenom Santomas. Na praznik jih je obiskala Neva Zajc.
Vinakoper praznuje 70 let. Glede na dejavnost, s katero se ukvarja, si v podjetju boljšega dne za praznovanje ne bi mogli izbrati. Po ljudskem izročilu se namreč mošt danes spremeni v vino, tako da bodo zaposleni lahko nazdravili že z novim letnikom. Ta je dober in obeta nadaljevanje uspešnega poslovanja, kar si vsi tudi najbolj želijo. O minulih letih in prihodnjih izzivih je Jasna Preskar povprašala direktorja, enologa in vodjo kleti Vinakopra.
Miran Rustja, zborovodja kar šestih primorskih pevskih sestavov in predsednik Zveze kulturnih društev Nova Gorica, je naš današnji gost. Z mešanim pevskim zborom Motiv je namreč med 20. in 30. oktobrom gostoval na turneji v Kanadi, kjer je rojakom pripravil kar 14 koncertnih dogodkov. V novogoriški studio ga je ob vrnitvi domov povabila Tatjana Gregorič.
"Vojna proti ljudem. Izrael, Palestinci in globalna pacifikacija" je naslov zadnje knjige Jeffa Halperja, izraelsko-ameriškega antropologa in aktivista za pravice Palestincev na zasedenih ozemljih, ki je bil leta 2006 tudi kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Ob letošnji izdaji italijanskega prevoda, je oktobra imel številna srečanja s študentkami in študenti različnih italijanskih univerz. Rdeča nit pogovorov je bila vsebina njegove knjige, ki razkriva, kako je vojna v Palestini dejansko izraelski laboratorij za preizkušanje novih orožij in orodij nevidnega, a vseprisotnega nadzora. In ta 'matrica nadzora' oziroma trajne pacifikacije ljudi, opozarja Halper, se uveljavlja na globlani ravni. Eno predavanje je imel tudi na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Ob tej priložnosti se je z njim pogovarjala Lea Širok. Foto: Arhiv Nade Pretnar
Ob prvem novembru, dnevu spomina na mrtve, poleg sveč, grobove krasijo tudi krizanteme. Najpogosteje tiste z velikimi cvetovi. V zadnjih letih vse pogosteje vidimo tudi drobnocvetne, marjeticam podobne krizanteme, različnih barv. Krizantema v zahodnem svetu predstavlja minljivost,smrt, žalovanje in spomin. Na vzhodu ima povsem drug pomen. Je cvetlica sreče, ki ji nekateri pripisujejo tudi zdravilne učinke. Ste vedeli, da moramo semena ali podtaknjence krizanteme v zemljo položiti že spomladi, da polno zacvetijo sredi oktobra? Zgodbo o krizantemi je pripravila Barbara Kampos.
Naša gostja bo VESNA KLANČAR iz Parecaga, okroglo dekle, ki sebe sprejema takšno, kot je. O oblinah je posnela dokumentarni film "Beauty has no size", predstavili so ga na Filmskem festivalu v Portorožu ... pa to sploh ni njen prvi film. Čeprav je po poklicu trgovka, je po duši plesalka in umetnica, tudi manekenka s t.i. "curvy models", z dekleti, ki imajo svoje obline rade in življenje brez zadrege zajemajo s polno žlico. Vesna Klančar je nastopila tudi na Curvy festivalu v Italiji, njen film pa ima visoko število ogledov.
Smilja Baranja je bila s člani radijskega kluba Gremo plesat na obisku na Predmeji. Vas je na južnem delu Trnovske planote in je najvišja točka občine Ajdovščina. Domačini ji pravijo Gora. Družili so se s pesnikom in pisateljem ter zbirateljem ljudskega izročila Francem Černigojem, rojenim na Predmeji. Izdal je tudi knjigo "Gora nad deželo" - "Od Čavna tja do Nanosa". Našim poslušalcem pa je takole predstavil svojo rojstno pokrajino, ko so stali ob spomeniku "materi Gorjanki":
Andragoško društvo Morje- Univerza za tretje življensjko obdobje v Izoli, je oktobra slovesno obeležilo svojih prvih deset let ustvarjalnega druženja in delovanja. Njivo druženje bogati tako ljudi, ki so že upokojeni in jim čas drugače teče, kot tudi mentorje, ki pridne in močno motivirane učence učijo brez pritiska in ocen, verjetno pa ne brez domačih nalog .Tatjana Kodarin je z nami, vse od ustanovitve predsednica društva Morje. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
Na začetku 20. stoletja sta Alojz Lavrenčič in Ferdinand Škrlj odšla na Kmetijsko šolo Grm, kjer sta pridobila znanje o novem načinu cepljenja in odtlej se je v Vrhpolju pri Vipavi začelo razvijati trsničarstvo. O pridelavi trsnih cepljenk in vsem, kar sodi zraven, je nastal film Trsnica, ki so ga predstavili v Goriškem muzeju. Pod scenarij se podpisuje dr. Borut Koloini, k pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Neveljaven email naslov