Istra je zemlja, voda in nebo. Je ogenj, ki žari in je zmajeva kri, ki se nevidno pretaka po meridianih vilinske dežele. Istra sem jaz in si ti - samo, če jo hočeš živeti. To so besede Alenke Kranjac, vsestranske koprske umetnice, ljudske pevke, pisateljice. S svojimi pripovedmi in delom že vrsto let ohranja in med mlade širi istrsko ljudsko izročilo, povezano tudi z vilami in modrimi ženskami. Njena prva knjiga je izšla pred šestimi leti, z naslovom: Vilinska kri ali tovarišice prav posebne sorte (fantazijski roman o Malji, istrski dobri štrigi). Nazadnje pa je odkrila novo ustvarjalno strast: unikatne kvačkane lutke. Vsaka ima svoje ime, zgodbo, kostum. Z možem Marinom, glasbenikom, dobitnikom Kocjančičeve nagrade in ustanoviteljem istrske folk skupine Vruja, kjer tudi poje, sta lani ustvarila lutkovno igro o ribiču in morski deklici.