Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
1601 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
Četrt stoletja glasbenega ustvarjanja zaokrožuje Iztok Cergol, tržaški multiinštrumentalist, član različnih zasedb. Večino bo pospremil na četrtkovem nastopu v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Tako se bodo v enem večeru, poimenovanem 'En kvartin muzike in pet iztočnic za dobro delo', na odru zvrstili Kraški ovčarji, Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Grešni kozli, Zmelkoow in Ansambl Ikebana, ki jih bo Žan Papič povezal v Cergolovo življenjsko zgodbo, v kateri se je nič hudega sluteč znašel tudi Rudi Bučar.
Izdelki, ki so priče naše dediščine, prepogosto ne najdejo pravega mesta: založeni kmečki pripomočki, ki niso več v uporabi, kuhinjski lonci, ki so jih nadomestili novejši, oblačila, ki dišijo po preteklosti... S spoštovanjem do tistih, ki so jih naredili in uporabljali nekoč, sta jih več let zbirala Albin in Olga Franca iz Dekanov. Najprej na svojem dvorišču, v omarah in pod nadstreški. Zdaj pa je dozorel čas, da sta jih uredila in primerno predstavila - v objektu na dvorišču svoje hiše, za katerega pravita, da je Muzej življenja v Istri
Evropska unija si dejavno prizadeva izboljšati digitalno okolje v korist vseh Evropejcev in Evropejk. Zoran Poznič, vodja laboratorija v mariborski Kibli, govori kar o humanizaciji tehnologij. Ta pojem zaobjema vpeljevanje novih tehnologij, ki presegajo presnemavanje ali skeniranje - nanju namreč pomisli povprečen človek ob omembi besede 'digitalizacija'.
V Kopru, Sežani, Ankaranu, Izoli, Piranu in Pulju bo od 5. do 27. junija potekal 29. Primorski poletni festival (PPF), na katerem se bo zvrstilo 56 dogodkov, kar pomeni več kot en dogodek na dan. Festival v gostiteljska mesta prinaša gledališke predstave, razstave, koncerte in javne debate. Festival je predstavila Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper.
Do sredine junija na Goriškem poteka mesec špargljevih jedi, ki se mu je pridružilo 12 gostincev. Nekateri izmed njih so minuli četrtek na skrivni lokaciji pokazali, kaj znajo pričarati na krožnikih. Več vam razkrije Eva Furlan.
"V Bruslju se dogajajo zapletene stvari, zelo težavne stvari, stvari, ki dajejo vtis, da jih nikoli ne boš razumel. In kot dopisnik moraš te stvari predstaviti in pojasniti v minuti in pol." V nizu oddaj Evropa danes, Evropa jutri, ki jih naš radio pripravlja v sodelovanju z Europe Direct Koper-Capodistria smo poklicali v Bruselj in se pogovarjali z novinarko in dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.
Izr. prof. dr. Borut Klabjan je vodja ERC Advanced grant projekta, edinega, ki so ga slovenski znanstveniki uspeli pridobiti s področja humanistike in družboslovja. Projekt je vreden 2,5 milijona evrov. »Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti in spomnil domačo ter mednarodno javnost, da je obstajal čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko so države, družbe in posamezniki medsebojno uspeli sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom. Projekt »Odprte meje« (Open Borders) ima namen preučiti mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran. Na tak način želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črno-bele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes.«
Sredi maja je Anika Horvat poslala na radijske postaje novo skladbo, v kateri z optimizmom in s pozitivno energijo zre v prihodnost in napoveduje nov ustvarjalni zagon. Tako je zapisala: "Da boste razgibano vstopili v poletje 2022! Jaz bom veliko plesala, pela in to želim tudi vam, da s petjem in plesom preženete skrbi in slabo voljo. Vse bo še dobro, vaša Anika."
Slovenija se je pridružila skupni pobudi 16 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Evropski Zeleni dogovor (Green Deal) je v središču oziroma med pomembnejšimi vidiki okrevanja evropskega gospodarstva. Temelj vsakega zelenega gospodarstva so obnovljivi viri, krožno gospodarstvo, naložbe v čisto energije in zelene tehnologije. Na Primorskem imamo neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew, ki vse omenjene postulate zelene Evrope udejanja v praksi. Zato smo v studiu povabili direktorico inštituta, z nami je bila dr. Andreja Kutnar.
Žiga Murko je vsestranski glasbenik, prekaljeni pozavnist, ki se je podpisal pod številne pomembne jazz projekte, v zadnjem desetletju pa se je uveljavil tudi kot producent, DJ in eden osrednjih in daleč najbolj plodovitih beat-makerjev. Skladba 'Nocoj', v kateri Žiga prvič poje v slovenskem jeziku, govori o goreči želji po povezanosti z osebo, s katero je odnos skrenil v napačno smer, toda upanje umre zadnje. Ker je postala Pesem in pol, jo je podrobneje predstavil v ponedeljkovem dopoldnevu. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Kako sem spoznal/a... je naslov knjige, ki jo je izdala Kosovelova knjižnica Sežana s podporo občine, po idejni zamisli vodje njihove enote Knjižnice na Kozini, Patricije Dodič. K sodelovanju v knjigi je kar preko face booka povabila ljudi, ki so zapisali zgodbe in v njih opisali trenutek, ko jih je "zadela ljubezen". Odziv je bil neverjeten, v knjigi je zapisanih več kot 60 zgodb in ker je maj, pravijo, mesec ljubezni..., je to primeren čas za klepet o knjigi, ki jo je zapisala ena sama ljubezen. Na klepet je urednico knjige povabila Nataša Benčič.
V spomin na deklaracijo nekdanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana iz leta 1950 obeležujemo danes dan Evrope. V svoji deklaraciji, ki jo je predstavil ravno na današnji dan pred dvainsedemdesetimi leti, je Schuman predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. O razvoju evropske integracijske misli, nastajanju Evropske unije, ključnih izzivih evropskega prostora in prihodnosti Unije smo se pogovarjali s profesorjem dr. Markom Lovcem iz Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Diego Celin in Rado Pišot sta avtorja priročnika Varno in z veseljem na motor, ki v sliki in besedi predstavlja pomen psiho-fizičnih priprav rekreativnih motoristov, preden se usedejo na motor. Knjiga je izšla pod okriljem Znanstveno raziskovalnega središča Koper.
Mineva en mesec, odkar so v register nesnovne kulturne dediščine vpisali tudi popravilo mehanskih ur. Kot so zapisali ob tem, so »znanja in spretnosti urarjev, ki se pretežno ukvarjajo s popravljanjem mehanskih ur, ključne za ohranjanje, oskrbovanje, restavriranje in delovanje mehanskih javnih, hišnih in osebnih ur.« Mojstri, ki imajo vsa znanja, orodja, stroje in naprave za popravilo javnih mehanskih ur, pa so zelo redki. Redki, pa tudi vedno manj jih je. In tudi zato smo zelo veseli, da v Kopru še vedno imamo urarja. Sogovornik Anite Urbančič je Alen Spalato.
Fiona in Gaynor Johnson sta plesni koreografinji, mentorici, učiteljici in še mnogo več, dejavni v plesni šoli Fiona v Kopru. Sestri, obe izredno energični in pozitivni, sta že od malih nog povezani z glasbo in s plesom.
'Če kdo ve, kje je' je pesem o teku za zvezdo. Govori o trenutku, ko se zavemo, kaj je zares pomembno, zberemo pogum in se odpravimo na pot, pravijo Čedahučiji. Pesem je predstavil Blaž Učakar.
V imenu ljudstva je naslov nadaljevanke, ki je v dveh nizih pred ekrane TV Slovenija privabila res veliko gledalcev, saj je našla navdih v resničnem življenju. V prvem delu se loteva malverzacij v gradbenem lobiju, v drugem pa v zdravstveno farmacevtskem. Pod režijo se podpisuje Vojko Anzeljc, ki ga poznamo tudi kot režiserja in soscenarista Ene žlahtne štorije in mnogih drugih nadaljevank. Na obisk v studio ga je povabila Nataša Benčič.
Po skladbi "Najdi volkove", ki je decembra lani postala Pesem in pol, nam je Vesna Kovač zdaj dala v poslušanje novo skladbo 'Konjak', s katero predstavlja svojo ranljivejšo plat. Tudi ta njena skladba je postala Pesem in pol.
Nepogrešljivi del velikonočnega praznovanja so tudi oljčne vejice. V številne domove po Sloveniji so prišle s Primorske, kjer je tudi sicer zdaj čas rezi oljčnih dreves. To je eno od zahtevnejših opravil v oljčniku. Prave oljkarje zaboli srce, ko v krajini vidijo slabo porezane ali neporezane oljke. Znanja, časa in volje pa žal nimajo vsi, ki se z oljakarstvom ukvarjajo. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z dvema izkušenima pridelovalcema, ki sta za pogovor odložila škarje, žagico, motorko in zaščitna očala.
Vasilij Žbogar, nosilec treh olimpijskih medalj - v Atenah, Pekingu in Riu, je že nekaj let razpet med domačo Izolo in Irsko, kjer je v Dublinu trener bodočih olimpijcev. Irska je bila nekoč med 30.in 40,mestom na svetovni lestvici jadranja, zdaj je njegov varovanec Finn Lynch, drugi na svetu in Vasilij se med prijaznimi Irci odlično počuti. Ob obisku doma, kjer ga vselej čaka veliko dela, v dneh, ko je ob velikonočnih praznikih morje obarvala Spring Cup regata, ga je pred mikrofon ujela Nataša Benčič in poklepetala sta o športu in življenju
Neveljaven email naslov