Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je krajanom Plavij predstavilo gradnjo Kompetenčnega centra za mediteranske kulture, ki ga bo uredilo v nekdanji karavli. Občina Koper je objekt kupila in ga s podelitvijo stavbne pravice predala ZRS-ju. Ta načrtuje, da ga bodo začeli graditi letos. Kaj še so slišali Plavčani, v prispevku Tjaše Škamperle.
1602 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je krajanom Plavij predstavilo gradnjo Kompetenčnega centra za mediteranske kulture, ki ga bo uredilo v nekdanji karavli. Občina Koper je objekt kupila in ga s podelitvijo stavbne pravice predala ZRS-ju. Ta načrtuje, da ga bodo začeli graditi letos. Kaj še so slišali Plavčani, v prispevku Tjaše Škamperle.
Ob stoletnici odprtja ozkotirne železnice med Kobaridom in Čedadom za civilno prebivalstvo je Kobariški muzej izdal knjigo Vojka Hobiča in Tadeja Brateta z naslovom Vlakec -Trenino. Vlakec je vozil do leta 1932, ko ga je italijanska oblast ukinila, danes pa so na trasi še vedno vidne ostaline postaj, mostov in vodnjakov. Ko je Hobič pred leti obnavljal vodnjak pri Sužidu, ki je služil napajanju lokomotive, se mu je porodila ideja, da bi napisal knjigo o tej zanimivi, a skorajda pozabljeni železnici - edini na slovenskem ozemlju, ki nikoli ni bila v slovenskih rokah. Z avtorjema knjige, ki v prvem delu opisuje zgodovino skupnega kulturnega prostora Benečije in Posočja, v drugem pa se posveti izgradnji železnice in njene vloge za domačine, se je pogovarjala Mariša Bizjak. Na fotografiji iz knjige je vlakec na postaji Štupca.
Klub študentov občine Koper bo v marcu, aprilu in maju organiziral kuharske delavnice z zanimivimi naslovi: Stres in pravilna prehrana, Zdrav mediteranski krožnik, Vegetarijanska kuhinja, Vegansko kosilo in brezgrešne presne sladice, Superživila v kuhinji, Jedi za popolno zabavo. Program bo vodila Urška Novak, absolventka prehranskega svetovanja - dietetike na Fakulteti za vede o zdravju Izola, naša današnja gostja, s katero bomo govorili tudi o prehranskih navadah študentov.
Klub študentov občine Koper bo v marcu, aprilu in maju organiziral kuharske delavnice z zanimivimi naslovi: Stres in pravilna prehrana, Zdrav mediteranski krožnik, Vegetarijanska kuhinja, Vegansko kosilo in brezgrešne presne sladice, Superživila v kuhinji, Jedi za popolno zabavo. Program bo vodila Urška Novak, absolventka prehranskega svetovanja - dietetike na Fakulteti za vede o zdravju Izola, naša današnja gostja, s katero bomo govorili tudi o prehranskih navadah študentov.
Po 19 letih diskografske pavze se Karamela, legendarni koprski rock band, na sceno vrača z novim studijskim albumom, ki sliši na ime »Brez strahu«. Izdala ga je hrvaška založba Croatia Records in vsebuje 11 avtorskih pesmi močnih melodij ter besedil, ki opevajo ljubezen, bližino in prijateljstvo. Z Iztokom Novakom - Easyjem so se pogovoriti trije člani zasedbe - Jadran Ogrin, Marjan Malikovič in Zlati Klun.
Navdušenci nad srednjeveškimi bojnimi igrami bodo lahko naslednje leto uživali v virtualnih scenarijih, ki jih ponuja računalniška igra Mordhau. Njen avtor je Marko Grgurovič, doktorski študent računalništva in informatike ter asistent na Univerzi na Primorskem oz. na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. S skupino mednarodnih razvijalcev je projekt predstavil na platformi za množično financiranje Kickstarter in v enem dnevu že dosegel zastavljeno vsoto. Pred mikrofon ga je povabil Blaž Maljevac.
V obnovljenem kulturnem spomeniku klasirnice rudnika živega srebra Idrija, ki je del Unescove dediščine v Idriji in novozgrajenem centru za obiskovalce, ki je uradno odprl vrata konec januarja, je svoje prostore dobila izobraževalna in interaktivna razstava o razvoju žgalništva ter o živem srebru z naslovom »Od rude do kapljic živega srebra«. Priprava in izvedba razstave je pomemben del projekta Idrija topilnica. Avtorsko jo podpisuje geologinja Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija - Martina Peljhan. Pomagalo ji je še nekaj sodelavcev,obiskovalci pa lahko vidimo ali bolje doživimo razstavo,kjer s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov , tudi naprav spoznamo in zares doživimo čarovnijo živega srebra. Z Martino Peljhan se pogovarja Nataša Benčič.
Angleški pisatelj Roger Ackerley je zapisal: "Pes ima v življenju samo en cilj: da podari svoje srce!" S temi besedami začenjamo prispevek Smilje Baranja. Na Oddelku za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, je obiskala srečanje z naslovom "V knjižnici beremo s tačkami". V prispevku boste slišali pedagoginjo bibliotekarko specialistko z Oddelka za mlade bralce, Nives Andrič, Wapijevo vodnico Urško Ferletič ter Emo, Rubi in Stelo.
Nova Neishina plošča Vrhovi je ena najtežje pričakovanih novosti domače popularne glasbene scene. Album je izšel na Valentinovo, javnosti je Neisha svoje zadnje stvaritve predstavila na prav poseben način. Pred mikrofonom jo je gostil Iztok Novak.
Naš današnji gost je mladost preživel na postojnskem, že dolga leta pa živi v Vrtojbi. Leta 1966 se je prvič podal na daljšo pot po Jugoslaviji. Od tedaj je prekolesaril že toliko kilometrov, da bi lahko desetkrat obkrožil Zemljo in če k temu prištejemo še prehojene planinske poti, bo več kot dovolj razlogov za pogovor s Karlom Bizjakom.
Na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici je pustni čas še posebej vesel. V tamkajšnjem Kulturnem društvu Grad so se namreč odločili, da po 50-ih letih obudijo pustne običaje in like, ki so v najbolj norem delu leta, v vasi vladali nekoč. Pripravljali so se od lanskega pusta, zbirali pričevanja ljudi, ki so jim opisali kako so se šjmali, zbrali so veliko fotografij iz časov, ko so bili pustni liki še izvirni in potem izdelali maske. Značilnih pustnih likov z Dolnjega Zemona ne boste videli nikjer drugje, kot le v njihovi domači vasi, v njihovem prvinskem okolju in le na dan poberije. Obiskala Barbara Kampos.
Novogoriška Perla je bila prizorišče doslej največjega poker turnirja pri nas s preko 1650 prijavljenimi igralci iz desetih držav in z nagradnim skladom, vrednim milijon evrov, kar je nasploh najvišji nagradni sklad v Sloveniji. Sandi Škvarč je pred mikrofon povabil Mira Karlaša, vodjo Perlinega "poker rooma".
Veliko sem govoril in malo naredil. Vendar iz vseh neplodnih debat je naplavilo Brodolomca. Izdal sem ploščo. Nič posebnega, boste rekli, ampak mene je to vendarle presenetilo. Včasih me malo skrbi ta svet poln reklam, neonskih napisov in selfijev. Nekoč smo se skrivali po denarnicah in albumih, sedaj pa smo raje na spletih. Tako Gregor Stremecki, eden najbolj ustvarjalnih in prodornih peres slovenske glasbe, pa naj gre za besedila ali glasbo. Videti je, da prav vse, kar zapusti njegovo ustvarjalno polje, pade na plodna tla in se razcveti. Gregor Stremecki, Brodolomec, je bil naš gost na pragu kulturnega praznika.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Za prvi vtis ni nikoli več druge priložnosti, pravijo. Kako se premikamo, kaj in kako rečemo, kako se oblečemo, obnašamo…to jr zbirka brezčasnih pravil, ki skozi čas dobivajo nova poglavij, a vsa povezuje beseda - bonton. Irena Potočar Papež, univ. dipl. pedagoginja in slavistka, predavateljica, mediatorka in nevrolingvistična praktičarka, z veliko izkušnjami v radijskem in tv mediju, je vsa svoja znanja in izkušnje povezala v knjigo BONTON ZA VSAK DAN , v oklepaj pa je ob bontonu zapisala še besedico bonbon, ki ga, v zlati barvi, na naslovnici, tudi sama drži v rokah. O pravilih lepega obnašanja, o tistem, kar bo veljalo vedno in o vsem, kar sta razvoj in tehnologija skozi čas spremenila, se z gostjo pogovarja Nataša Benčič.
Lea Sirk bo edina primorska predstavnica na festivalu EMA 2017. Z njo se je pogovarjal Iztok Novak - Easy.
Društvo Dam v sodelovanju z Ambulanto fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani je v Kopru odprlo vrata nove psihoterapevtske skupine, namenjeno osebam, ki se srečujejo z obsesivno kompulzivno motnjo, na kratko OKM. To je prva takšna skupina na Obali. S strani društva Dam,ki si že več kot 10 let prizadeva za distegmatizacijo dušenih motenj in nudi pomoč ljudem z anksioznostjo in depresijo v Slo, je z nami njegova soustanoviteljica Emanuela Malačič Kladnik , skupino pa bo vodila specializantka psihoterapije Maja Bertok. Z gostjama se pogovarja Nataša Benčič.?
Tjaša Lotrič se je pogovarjala z gospo Nado Kerševan, avtorico knjige Vakuli riti u garžet - Folklorne in spominske pripovedi s Kraškega roba do Brkinov, Sežane in Razdrtega.
Na praznik treh kraljev se selimo k Svetemu Ivánu v Trst, kjer se še spomnijo trikraljevskih kolednikov. V tem v preteklosti v celoti slovenskem kraju je bila včasih znana pivovarna Dreher, ki ji je močna burja porušila dimnik. V tej tržaški četrti je bil rojen tudi pisatelj Vladimir Bartol, eden najpomembnejših slovenskih literatov prve polovice 20. stoletja. O tem in še o marsikaterem utrinku iz svetoivánske preteklosti je Tanji Jakomin Kocjančič pripovedoval Mario Súšelj.
Vesna Guštin, Kraševka, doma iz Repna, je sicer glasbena pedagoginja na tržaški Glasbeni matici, ljubiteljsko pa raziskuje ljudsko kulturo. Izdala je že več knjig, najbolj znana pa je brez dvoma »Je več dnevou ku klobas«, kjer piše o nekdanjih prehrambnih navadah tržaškega podeželja. Raziskovala je tudi ognjišča in objavila knjigo Ogenj na kamnu - življenje ob ognjišču na Krasu in tržaškem podeželju. O življenju ob ognjišču in prazničnih navadah na Krasu se je z njo pogovarjala neva Zajc.
Neveljaven email naslov