Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Njena hči Tinkara se te dni pospešeno pripravlja na veliki koncert ob 20. obletnici izida albuma O-range v Kinu Šiška. Ali bo tam tudi njena mama, upokojena učiteljica, Metka Kovač, ne vemo, vemo pa, da je nedavno izdala pravljico 'V deželi regaga'.
V zgodbo je - z namenom nadaljnje debate - vključila pomembne teme, kot so rasizem, nacionalizem in šovinizem.
1600 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Njena hči Tinkara se te dni pospešeno pripravlja na veliki koncert ob 20. obletnici izida albuma O-range v Kinu Šiška. Ali bo tam tudi njena mama, upokojena učiteljica, Metka Kovač, ne vemo, vemo pa, da je nedavno izdala pravljico 'V deželi regaga'.
V zgodbo je - z namenom nadaljnje debate - vključila pomembne teme, kot so rasizem, nacionalizem in šovinizem.
Kamniti spalec je osrednja pesniška zbirka Maka Dizdarja, enega največjih bosanskih pesnikov 20. stoletja. To izjemno delo, v katerem avtor vsebinsko in jezikovno spaja arhaičnost in sodobnost, lahko, po več kot pol stoletja od prvega izida izvirnika, v celoti beremo tudi v slovenskem jeziku. Pesnica in prevajalka Ines Cergol se je zahtevnega dela lotila že pred leti, a je Kamniti spalec na dvojezično izdajo čakal do lani, ko je izšel pri založbi KUD Logos. Pesem iz zbirke Beseda o sinu pa bo zdaj tudi sestavni del fotografske razstave Po Deželi stečkov, ki jo bodo 7. maja letos odprli v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Kaj imajo skupnega Dizdar in stečki? Tudi na to vprašanje v pogovoru z Leo Širok odgovarja Ines Cergol.
Mednarodna konferenca z naslovom Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha je z aktualnimi temami opozorila na še eno bolezen oziroma poškodbo sodobnega časa, gre za poškodbo sluha. Vse več je tovrstnih poškodb, tudi pri mladih. Vse več je hrupa, ki vpliva na to in hkrati hudih stisk, saj je očala nositi moderno, slušni aparat pa je tabu tema. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je povedal tudi, da bi nas naglušni in gluhi res radi poslušali, tako kot v tujini poslušajo radio.
Lani je glasbenica Kataya z nastopom na Slovenski popevki naznanila vrnitev na glasbeno sceno, sedaj pa predstavlja novo pesem 'Vse, kar si zaželiš', ki je postala Pesem in pol. S skladbo, za katero pravi, da je življenjska himna, želi prenesti sporočilo, da moramo na svoji poti slediti šumu srca.
Na pomladni dan smo na Radiu Koper govorili o »Pomladi na opernem odru«. Tak je naslov potujoče razstave, ki se je iz Kopra preselila v Trst, v Slovenskem stalnem gledališču bo na ogled do 28. junija 2024. Življenje izjemne primorske operne pevke in glasbene pedagoginje Ksenije Vidali sta raziskovali naši sogovornici, Tina Novak Pucer, muzejska svetnica in etnologinja, ter Tanja Jakomin Kocjančič, samostojna raziskovalka s področja zgodovinopisja in kulturologije. Trst in Ljubljana, kamor se razstava seli septembra, sta mesti, ki sta Ksenijo Vidali na življenjski poti močno zaznamovali. Vidalijeva je v intervjujih večkrat povedala, da se je rodila dvakrat, kot človek v Škednju in kot umetnica v Ljubljani.
Daniel Rojšek si za varovanje narave prizadeva že vrsto let. Naš gost je tudi geograf, jamar in strokovnjak za Sočo. Lani je sklenil svojo poklicno pot na Zavodu RS za varstvo narave v Novi Gorici, njegova povezanost z naravo pa ostaja.
Bi danes ponovno opravili vozniški izpit, če bi ga moralii? Koliko znanja nam ostane kljub dolgoletni vozniški praksi, kaj se je v minulih letih na področju prometa najbolj spremenilo? Seveda nam je sogovornik povedal marsikaj zanimivega - tudi o tem, da so današnje mlade generacije manj motorično spretne, da so, kot pravi, " tablično-mobitelne" in morda manj željne izpita, ki pomeni neodvisnost, kot generacije pred leti. Seveda pa tudi o tem, da je dobro narediti kakšno osvežitveno uro vožnje in tudi delavnico prometnih predpisov, kar pri nas ni obvezno in je prepuščeno le želji in modrosti posameznika. Edvard Dečman prav te dni obeležuje 50 let, odkar je naredil vozniški izpit, in 45 let, odkar je učitelj vožnje. Kljub temu, da se je uradno že upokojil, se je delovno ponovno aktiviral in vožnjo uči v avtošoli Zulič v Kopru. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Docent dr. Danilo Bevk je biolog, čebelar in raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Raziskuje vpliv pesticidov na vedenje čebel, vse več pozornosti pa namenja tudi divjim opraševalcem, zlasti čmrljem. Ti so včasih brenčali in se debelili na mnogih spomladanskih cvetovih, a jih opažamo vse manj. Loredano Vergan je zanimalo, kaj lahko ljudje naredimo, da bi tega divjega opraševalca ponovno zvabili na naše vrtove in njive.
Na mednarodni razstavi umetnosti - beneškem Bienalu - se Slovenija letos predstavlja s projektom konceptualne umetnice Nike Špan. Slovenski paviljon, ki v resnici ni paviljon, je v obliki nenavadnega objekta sredi vrta v javnem prostoru. Kurator je Vladimir Vidmar. Postavitev opozarja tudi na pomanjkanje stalnega nacionalnega paviljona. Z Niko Špan se je sredi beneškega javnega vrta pogovarjala Neva Zajc.
Vas Popetre leži na slemenu Pičence, pod katero je na vzhodu dolina Dragonje. Najbližja kraja sta Beli kamen, kjer je nekoč stal velik bel kamen iz prvega stoletja našega štetja, hranijo ga v koprskem muzeju, in Poletiči, gručast zaselek nad povirjem Dragonje. Mlajši Popetrci, ki skrbijo za ohranjanje tradicije v vaški skupnosti, so polni novih idej, v katerih se trudijo združiti preteklost s sedanjostjo. Kar nekaj so jih že realizirali. Zadnja je tematska pohodna pot, ki jo označujejo umetniške skulpture. Po njej se je z Nado in Ivanko sprehodila Loredana Vergan.
BosaZnova se predstavlja z novim singlom s svojega albuma Terapija za pare (2023). Siceršnji igrivosti in hudomušnosti je tokrat dvojec postavil za protiutež melanholijo in občutje monotonije ter ujetosti z novo skladbo 'Danes sploh se ne ujameva'.
Letošnji pohod Po stopinjah Valentina Staniča je potekal v znamenju treh obletnic: 30 let od prvega pohoda, 250 let od rojstva Valentina Staniča in 45 let delovanja Planinskega društva Valentin Stanič Kanal. V kanalskem planinskem društvu so zato organizirali zanimivo predavanje o začetkih organiziranega pohodništva na območju današnje občine Kanal ob Soči. Predaval je dr. Robert Devetak, ki že lep čas raziskuje tudi življenje duhovnika, alpinista, pesnika, pisatelja in učitelja, Valentina Staniča, ki velja za enega od začetnikov evropskega alpinizma. Prvi slovenski alpinist je osvojil najvišje vrhove v tem delu Evrope, leta 1800 med prvimi tudi Veliki Klek (Grossglockner). Triglavu je izmeril višino, svoje vzpone pa je pogosto tudi opisal. Kanalsko planinsko društvo nosi ime po rojaku Staniču. Po njem so poimenovali društva, trge, ulice in planinske postojanke. Pri razvoju planinstva je imelo ključno vlogo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je že takrat imelo 27 podružnic. Ena izmed njih je bila soška, v katero se je vključilo tudi nekaj posameznikov iz Kanalskega. Na območju občine Kanal ob Soči so v začetku 20. stoletja pričeli člani društva s trasiranjem prvih pešpoti. Dejavnost se je razvijala vzporedno s pojavom turizma, ki ga je v Posočje pripeljala izgradnja bohinjske železniške proge leta 1906. O njegovih začetkih se je z zgodovinarjem Robertom Devetakom pogovarjal Boštjan Simčič.
Slovenija kljub svoji majhnosti skozi leta krepi sloves gastronomske velesile. To se je dodatno potrdilo tudi prejšnji teden, ko je eden najvplivnejših mednarodnih vodnikov na svetu gastronomije Gault&Millau podelil štiri kape in s tem razglasil za najboljše v Sloveniji deset restavracij. S Primorske sta največ, to je štiri kape, prejeli Hiša Franko iz Starega sela pri Kobaridu in Gostilna Pri Lojzetu (Dvorec Zemono) v Vipavi. Naziv šefa tradicije si je prislužil Simo Komel iz Bistroja Grad Štanjel v Štanjelu, najboljši sommelier/natakar pa je postal 38-letni Andrej Kurež iz Restavracije Hotela Marina v Izoli. Svojo življenjsko zgodbo in poslovno pot, po kateri ga je vodila ljubezen do tega poklica, je podelil v pogovoru z Anito Urbančič.
Klub ljubiteljev evrovizijske popevke OGAE Slovenija že 21 let deluje kot družabni center za navdušence nad tekmovanjem za Pesem Evrovizije. Tudi letos se bodo člani - že čez nekaj dni, konec tedna - srečali v Ankaranu, na tradicionalni zabavi, kjer se bodo družili in razpravljali o dogajanju na letošnji Pesmi Evrovizije. Delovanje kluba je v pogovoru z Anito Urbančič predstavil predsednik kluba Jan Vehar.
Skupino Yoko Nono so iz dnevne sobe, iz nočnih druženj in pogovorov o življenju in glasbi razvili in osnovali bobnar Blaž Horvat, kitarista Klemen Mlinar in Mark Žakelj, basist Nejc Klun ter pevec in tekstopisec Žan Koprivec Perjet. Slednji je predstavil zmagovalno skladbo rubrike Pesem in pol – 'Se ti zdi'.
Letos mineva 40 let od izgraditve cestnega mostu čez Sočo v Solkanu. Mateja Grebenjak se je o graditvi sabotinske ceste, katere del je bil tudi most, pogovarjala z urbanistom in arhitektom Tomažem Vugo. O tehnoloških izzivih gradnje mostu je govoril gradbeni inženir Gorazd Humar, ki je bil med graditvijo v vlogi tehnologa pri postavitvi odra in ločne konstrukcije. Najprej pa bo spomine na čase, ko so se Brici v Novo Gorico vozili čez Italijo oz. čez Vrhovlje in Plave, z nami delila Majda Korenjak iz Podsabotina.
‘Tebe imam rajši od drugih‘ je sveža, nežna, igriva, ljubezenska skladba, ki sporoča, da se pred ljubeznijo ne da skriti in da se ji zato nima smisla upirati.
Vaško društvo Suhorje, ki slovi najbolj po ohranjanju dediščine Suhorskega pirha, vpisanega v register snovne kulturne dediščine Slovenije, te dni razstavlja brkinske pirhe na gradu Štanjel. Loredana Vergan je obiskala predstavnico društva, Kristino Dekleva, ki skupaj s 85 letno mamo še vedno izdelujeta pirhe po brkinsko. In da pirhi kljub vsemu ne bi šli v pozabo, organizirata tudi delavnice, kjer se otroci učijo ohranjati stare običaje.
V času, ko iz naših domov izginja tradicija gledanja poročil vsak večer ali branja časopisa vsako jutro, ko imamo informacije vsak trenutek na dosegu naše mobilne naprave, ko je informacij toliko, da z njimi postajamo že preobremenjeni in virov informacij toliko, da jih ne zmoremo sproti preverjati, se sprašujemo: kakšno medijsko krajino in posledično svet bomo pustili našim zanamcem. Mladim, ki so svetla prihodnost naše družbe? Danes namreč skorajda ni področja, na katerega ne bi vplival porast lažnih novic in dezinformacij. O tem se je z novinarko ter svetovalko za strateško komuniciranje in upravljanje z družbenimi omrežji Natašo Briški pogovarjala Tjaša Škamperle.
Ekipa RoboSončki OŠ Koper se je v soboto, 16. marca 2024, v Puconcih udeležila odprtega državnega prvenstva v robotiki in raziskovanju FIRST LEGO Liga Slovenije, ki je bilo obenem Finale FLL regije Adria. Zavod Super Glavce – organizator in izvajalec programa FIRST (For Inspiration and Recognition of Science and Technology) LEGO Liga ter OŠ Puconci sta pripravila nepozaben dan. Tekmovanja se je udeležilo 30 najboljših uvrščenih ekip iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Letošnja sezona je potekala pod imenom MASTERPIECE. Otroci so raziskovali, kako z umetnostjo in tehnologijo na inovativen način približati ljudem svoj hobi. RoboSončki so dosegli 1. mesto v tekmi robotov, 2. mesto v skupnem seštevku za Odprto državno prvenstvo FLL Slovenije, 3. mesto v skupnem seštevku za naslov Prvaki FLL regije Adria. Za svoj uspeh so prejeli vabilo za udeležbo prvenstva FLL WPI Open Invitational Massaschusetts, ki bo 7.-9. junija 2024 v mestu Worchester, ZDA. RoboSončki so devetošolci Lin Jurak, Gabriel Koščica, Nejc Leskovec Kankaraš, petošolci Mara Kocjančič, Vitan Confidenti, Rok Lonić in pridružen član Tim Markič. Mentorji: Alenka Malej, Matic Krapež in Urška Jurak.
Praznovanje materinskega dne se je v Evropo razširilo iz ZDA po drugi svetovni vojni, pri nas pa se je ta praznik uveljavil po letu 1991. Datum materinskega dne se od države do države razlikuje, v Sloveniji ga praznujemo 25. marca. V Sloveniji imamo največ mater z dvema otrokoma. Med ženskami, starimi 15 let ali več, jih je leta 2021 največ (41 %) imelo dva otroka. Med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali več, je 76 % takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22 % mater, medtem ko je med 30-letnicami ta delež znašal 55 %. Mateja Grebenjak je ob kavi o temi materinskega dne klepetala s poslušalko iz Nove Gorice, 84-letno Božico Živec. Govorili sta o vlogi mame nekoč in danes…
Neveljaven email naslov