Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se nas neka pesem dotakne, je to lahko zaradi marsičesa; na primer vokala, glasbe, melodije ali besedila. Včasih tudi zaradi kombinacije vsega naštetega. Sandra Antić je nevsakdanja profesorica nemščine in sociologije, ki ima posebno strast. Pred osmimi leti je začela recitirati in po svoje interpretirati pesmi. Vsako recitacijo pospremi s posebno glasbeno podlago in z domiselnim videospotom, to pa nato objavi na socialnih omrežjih pod imenom SAKI RECITIRA. Začela je z recitiranjem slovenskega rapa, potem pa je svoj repertoar razširila na druge jezike in žanre. Kot nam je povedala, je ena od njenih recitacij postala celo učno gradivo v osnovnih šolah.
1600 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Ko se nas neka pesem dotakne, je to lahko zaradi marsičesa; na primer vokala, glasbe, melodije ali besedila. Včasih tudi zaradi kombinacije vsega naštetega. Sandra Antić je nevsakdanja profesorica nemščine in sociologije, ki ima posebno strast. Pred osmimi leti je začela recitirati in po svoje interpretirati pesmi. Vsako recitacijo pospremi s posebno glasbeno podlago in z domiselnim videospotom, to pa nato objavi na socialnih omrežjih pod imenom SAKI RECITIRA. Začela je z recitiranjem slovenskega rapa, potem pa je svoj repertoar razširila na druge jezike in žanre. Kot nam je povedala, je ena od njenih recitacij postala celo učno gradivo v osnovnih šolah.
Primorski tolkalec Goran Moskovski je znan zaradi svojega sodelovanja pri številnih glasbenih projektih in z različnimi umetniki. Je del zasedbe, ki nastopa z Nino Pušlar, nastopa na TV, vsako leto poleti stopi tudi na oder festivala Melodije morja in sonca (MMS), igra na državnih proslavah. Pogosto nastopa z zasedbo Big Band RTV Slovenija in revijskim orkestrom. Nastopal je tudi kot član hišnega benda Moja Slovenija in Diamantov, ki so v oddaji V petek zvečer šest televizijskih sezon skrbeli za izjemne izvedbe kar 600 glasbenih izvedb pesmi. Sodeloval je pri Slovenski popevki in Poletni noči. Njegovo delo vključuje igranje tolkal na albumih, koncertih in različnih glasbenih dogodkih, ima tudi svojo šolo bobnanja. Ali je danes otroke lahko pritegniti v glasbo, kako ocenjuje letošnji festival Melodije morja in sonca, se nastopi med seboj razlikujejo, je kdaj razmišljal, da bi opustil glasbo, ali pogreša oddajo V petek zvečer in kaj je na njegovi listi želja? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovoril v Dopoldnevu in pol.
Center za obiskovalce Kraški rob že sprejema turiste, ki se na Črnem Kalu ustavijo namenoma ali po naključju. Zavod za turizem, mladino in kulturo ga bo uradno odprl sredi septembra, ko se bo začel štiritedenski festival dejavnosti na prostem. Skozi panoramski daljnogled na razgledni ploščadi je pogledala tudi Tjaša Škamperle in tam srečala turiste.
Vsestranski umetnik Rok Vilčnik je z zasedbo Simpatico ustvaril pesem 'Malo po malo'. In tako smo ga povprašali marsikaj o skladbi, ki jo opisujejo kot "svežo ritmično glasbo za popestritev še tako lepega dne, hudomušno življenjsko besedilo za popestritev še tako bolečega slovesa in simpatično glasbeno izvedbo za popestritev še tako poceni zvočnika".
Bela štorklja je dobro poznana, velika, bela ptica s črnimi letalnimi peresi, z dolgimi rdečimi nogami in kljunom. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njeno število povečalo, kljub temu pa pri nas ostaja ranljiva vrsta. Letošnje leto pa je postreglo z novimi rekordi, ki so jih zabeležili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in jih bo v naslednjih minutah predstavila Urša Gajšek.
Robidišče je najzahodnejša vas v Sloveniji na nadmorski višini 650 metrov in pogledom na pogorje Stola. Leta 1910 je imela vas 228 prebivalcev, število pa je začelo kasneje strmo padati. Danes je v volilnem imeniku registriranih 17 volilcev, tistih, ki vse leto preživijo v Robidišču pa je še manj. V vasi, ki nudi 40 turističnih postelj, je stalno prebivališče pred nekaj meseci dobil tudi Američan Daniel Oppenheim. S partnerko Valerijo nas je prijazno sprejel v svoji prenovljeni hiši, ki jo je kupil pred nekaj leti.
Sredi julija se je Jožko Dakskobler iz Podbrda odpravil po poti gasilskega camina po severnem Primorskem. Ne, ne gre za nobeno uradno romarsko pot, temveč cilj, ki si ga je zastavil sam že pred časom in oblikoval več etap, dolgih tudi po 40 kilometrov. Obiskal bo vseh 42 prostovoljnih gasilskih društev na tem območju in skupno prehodil kakšnih 800 kilometrov. Dolgoletnega predsednika regijskega sveta pri Gasilski zvezi Slovenije za severnoprimorsko regijo, nekdanjega dolgoletnega poveljnika tolminske gasilske zveze in občinskega štaba civilne zaščite, gonilno silo gorskega maratona štirih občin, lokalnega vodnika po nekdanji Rapalski meji, ljubitelja zborovskega petja, narave, gora ter Baške grape in Slovenije nasploh je na poti po gasilskem caminu ta torek ujela Mariša Bizjak.
Slovensko zagonsko podjetje je prejelo nagrado OpenAI Learning Impact Prize za svojo inovativno aplikacijo za branje KOBI, programska rešitev je namenjena otrokom z disleksijo. Vse podrobnosti nam razkrije vodja projekta Ursula Lavrenčič.
Pariz se lahko z nazivom mesta gostitelja olimpijskih iger pohvali trikrat. Prvič jih je gostil leta 1900, drugič leta 1924 in tretjič letos. V francosko prestolnico se je leta 2022 zaradi študijske prakse preselila Maja Furlan iz Vrtojbe. Danes je zaposlena v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD. Trenutno je v Sloveniji, kjer dela od doma. V Parizu si je ogledala otvoritveno slovesnost in dve tekmi.
Andreja Leški se je po osvojeni zlati olimpijski medalji zahvalila trenerju, podpornikom, prijateljem in seveda staršema. Življenjskega uspeha sta se mama Irena in oče Danilo veselila kar v Parizu.
Dolomyths run je znamenita tekaška preizkušnja v Dolomitih. V kategoriji »skyrace« je v ženski kategoriji zmagala Lucija Krkoč, doma iz Podrage v Vipavski dolini. Za traso, dolgo 22 kilometrov, ki vključuje 1750 višinskih metrov, je potrebovala 2 uri, 34 minut in 9 sekund. Mateja Grebenjak se je z Lucijo pogovarjala v športnem parku Batuje. Govorili sta o trasi, izzivih na poti in pripravah na takšno tekmovanje. Lucija pravi, da je gorski tek njen hobi.
Vesna Kovač je predstavila svoj šesti singel, ki je že tretja Pesem in pol na Radiu Koper, skladbo 'Drzni si'. Sporočilo pesmi je torej jasno – biti moramo pogumni. Videospot za skladbo je posnela na Gradu Snežnik in bila navdušena nad edinstveno snemalno izkušnjo v tem notranjskem biseru.
Novogoriški glasbenik in kantavtor Matija Bolčina letošnje poletje preživlja v Poreču kot ulični glasbenik. Preverili smo, kako mu gre, kaj tako nastopanje prinese s seboj in na katerih lokacijah ga lahko ujamete.
Kdor je kdaj kampiral pri Nadiži, se peljal s kolesom do Breginja ali govoril s kom od domačinov, zagotovo pozna bar Kuzma, ki je pred kratkim zaprl svoja vrata. Bar v vasici Borjana je bil več kot 300 let središče vaškega življenja v Breginjskem kotu. Tam so potekali sestanki krajevne skupnosti, igrale so se karte, spletale so se nove ljubezni, včasih pa se je vnel tudi kakšen prepir. Lastnik Valter Pavlin, prejemnik letošnje plakete Občine Kobarid, je spomine delil z Matejo Grebenjak in Marišo Bizjak.
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
Večina dijakov uživa najdaljše počitnice. V prvi polovici julija so bili znani rezultati letošnje splošne in poklicne mature. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 20 kandidatov, kar je dva več kot lani. Maja Terpin, dijakinja Gimnazije Nova Gorica je postala edina diamantna maturantka na Primorskem. Gostili smo jo v novogoriškem studiu Radia Koper.
Primorska zasedba Toxine je na letošnjem Festivalu melodij morja in sonca predstavila balado 'Slovenska pesem'. Za to priložnost so združili moči z Markom Vuksanovićem, pevcem legendarne, prav tako primorske skupine Avtomobili. Za svoj nastop na festivalu so prejeli najvišjo oceno strokovne žirije, skladba pa je postala tudi naša Pesem in pol. Naš sogovorec je bil pevec zasedbe Tomi Toth.
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
"Člouk, ka razmišlja stršno malo - najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo", to je Pegula. Vedno se mu kaj zgodi, nikoli ni nič kriv. In če Iztok Mlakar zgodbo z naslovom Pegule spravi v verze, naredi komedijo zmešnjav, ki je po žanru kriminalka, potem gre verjeti režiserju predstave Vitu Tauferju, da je to njegova najboljša predstava doslej. Peta po vrsti - prej so bili Duohtar pod mus, Sljehrnik, Pašjon in Tutošomato. Junija je bila premiera Pegul, ki je nastala v produkciji Avditorija Portorož , pod okriljem Primorskega poletnega festivala pa so Pegule 19.julija razprodale Arrigoni v Izoli. Z Iztokom Mlakarjem se je pred predstavo pogovarjala Nataša Benčič.
Marko Korošec je lovec na tornade, v zadnjem času pa predvsem opazovalec, preučevalec in napovedovalec ekstremnih vremenskih pojavov. Nič čudnega, da so v torek v Ljubljani ob izidu filma Twister 2 odprli njegovo razstavo fotografij tornadov iz ZDA. Foto: www.markokorosec.eu
Neveljaven email naslov