Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veliki Dol je bil do leta 1956 središče klekljanja na Krasu. Leta 1909 so namreč v kraju ustanovili čipkarsko šolo, v kateri se je te veščine privadilo veliko mladih deklet. Zadnja leta to tradicijo obuja Kulturno društvo Kalunca, ki vrsto let v maju priredi enodnevni čipkarski dogodek. V prihodnjih mesecih bodo v društvu s finančno pomočjo občine Sežana uresničili dolgoletno željo in v stavbi stare šole pridobili večnamenski prostor za vse svoje potrebe; delavnice, predavanja, stalno zbirko in še kaj.
1602 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Veliki Dol je bil do leta 1956 središče klekljanja na Krasu. Leta 1909 so namreč v kraju ustanovili čipkarsko šolo, v kateri se je te veščine privadilo veliko mladih deklet. Zadnja leta to tradicijo obuja Kulturno društvo Kalunca, ki vrsto let v maju priredi enodnevni čipkarski dogodek. V prihodnjih mesecih bodo v društvu s finančno pomočjo občine Sežana uresničili dolgoletno željo in v stavbi stare šole pridobili večnamenski prostor za vse svoje potrebe; delavnice, predavanja, stalno zbirko in še kaj.
Iz dnevne sobe in domače kopalnice se bosta v studio 02 stisnila Aleksandra Ilijevski in Marko Gregorič iz glasbene zasedbe Pliš. Plišasta glasbenika sta pred kratkim izdala "Ploščo za dve osebi". Skladbam zasedbe Pliš bomo lahko prisluhnili v živo.
Ekipa prostovoljcev Iniciative za trajnostni razvoj Baške grape je v preteklih letih izpeljala že tri Graparske tržnice, v letu 2015 pa so se zavezali, da bodo pripravili vsaj eno na mesec. Prvo v tem letu so organizirali minuli vikend na Kneži v Domu puntarjev. Na tržnicah se bodo predstavili različni ustvarjalci, podjetniki, pridelovalci in predelovalci, zavodi, institucije ter vsi drugi, ki bi želeli kaj predstaviti, zamenjati, biti dobrodelni ali pa se le podružiti. Prednost bodo imeli tisti, ki imajo svojo dejavnost prijavljeno v Baški grapi ali pa imajo tu stalni naslov. Na tržnici bo prihajalo tudi do izmenjave semen, sadik, presežkov hrane, oblačil in drugih uporabnih predmetov. Zbirali bomo tudi sredstva za sokrajane, ki so se znašli v stiski.
Zaključuje se mednarodni projekt Poti miru med Alpami in Jadranom, v katerem je sodelovalo 15 partnerjev s slovenske in italijanske strani območja, kjer je med 1,svetovno vojno potekala Soška fronta. 250 kilometov Poti miru povezujejo dediščino prve svetovne vojne z naravnimi, etnološkimi in drugimi posebnostmi.Danes bo na trgu Evrope med Gorico in Novo Gorico potekala slavnostna otvoritev z bogatim programom znanih ustvarjalcev z obeh strani meje, slavnostni govornik pa bo predsednik Slovenije Borut Pahor. Poti miru bomo predstavili v posebni oddaji, sledili pa bomo tudi dogajanju na Trgu Evrope.
Čezmejni projekt Zborzbirk je namenjen ovrednotenju kulturne dediščine v obmejnem prostoru med Alpami in Krasom na slovenski in italijanski strani. S projektom, pri katerem sodeluje enajst partnerjev, so strokovno obdelali in ovrednotili zbirke, ki so jih v preteklosti ustvarili domačini od Nadiških dolin do Brd. Popisanih je bilo tako 34 zbirk kulturne dediščine, postavljenih enajst informacijskih točk in obnovljenih šest prostorov za potrebe razstavitve zbirk. Ob tem so izdali tudi različne publikacije, ki jih bodo predstavili tudi na današnji zaključni konferenci projekta v Špetru v Benečiji. Tjaša Lotrič pa je obiskala nekaj lokalnih muzejev in zbiralcev, ki so sodelovali pri projektu.
Vipavska dolina bo to pomlad prizorišče vzdržljivostnega teka 100 ULTRA TRAIL, ki bo tekače na najdaljši stokilometrski preizkušnji iz Vipavske doline popeljal na Trnovsko planoto, Kras in Nanos. Organizatorji, športno društvo Tura iz Vipave so prepričani, da bo udeležence preizkušnja navdušila z izzivom, razgledi, z naravo in tudi z značilnimi vipavskimi vonji in okusi. Več o prireditvi njen vodja Dejan Koren, alpinist, alpinistični inštruktor in fotograf, ki ga je na pogovor povabil Sandi Škvarč.
Bohem je slovenska rock skupina (tudi simfo rock), katere člani so z vseh koncev Slovenije, ustvarjajo pa v Trbovljah .V preteklosti so bili znani predvsem po energičnih koncertih svoj prvenec Življenje ni zločin pa so izdali 2004 pri založbi Melopoja . V spominu ostaja skladba z Laro Baruca - Kraljica sanj . Tokrat nam bo pevec skupine Matic Jere predstavil njihov zadnji album NA DRUGEM BREGU, ki vsebuje kar nekaj že dobro sprejetih singlov- zadnji je recimo NE ŠE ZASPAT.
V Izoli se bo čez dobro leto mogoče potapljati tudi v prvem podvodnem arheološkem parku v Sloveniji. Njegovo vzpostavitev načrtujejo v okviru več kot milijon dvesto tisoč evrov vrednega projekta Arheologija za vse, ki ga je kot vodilni partner pridobila Univerza na Primorskem. Arheološki park Simonov zaliv bo tako dostopen najširši javnosti, deloval bo vse leto, predvsem pa bo postal del kulturne in turistične ponudbe okolja. Več v prispevku Lee Širok.
»V zraku nad morjem« je naslov dokumentarnega filma o bogati dediščini letalstva na Slovenski obali, ki je nastala v sodelovanju Aerodroma Portorož in zavoda Nomed in so ga ta teden premierno predstavili v Portorožu. Avtorji filma so raziskali začetke letalstva, od prvih hidroplanov družine Cosulich v letu 1921, prvih komercialnih linij, pilotske šole… do podobe letališča danes in načrtov za jutri. Družba Aerodrom Portorož si je že dolgo želela pisano zgodovino zaokrožiti v filmsko celoto. Izdelavo so zaupali zavodu Nomed, ki se ukvarja z video in avdio produkcijo, pri raziskovalnem delu pa so jim pomagali dokumenti, knjige, a tudi spomini prvega pilota, ki je pristal na letališču Portorož, danes čilega 85-letnika Draga Gabrijela. Nataši Benčič, ki se je pogovarjala s producentom filma Andrejem Božičem, direktorjem letališča Robertom Krajncem in legendarnim pilotom, je ta najprej zaupal zgodbo, kako so takrat iskali lokacijo za letališče in kako je izgledal prvi uradni pristanek letala 22. avgusta 1968.
Zakaj tudi mladi radi sežejo v preteklost, iz katere črpajo navdih za sodobno ustvarjanje, bo razkril današnji sogovornik Peter Filipčič . Z njim bo tekla beseda o celovečernem filmu z naslovom "Bo ben taku, da bo prou" o avtorskem delu Kulturnega društva Brkini.Film prikazuje trdo delo brkinskega človeka, običaje in življenje v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno.Osrednji del dogajanja pa predstavlja zgodba mladega para pogojenega s socialnim in premoženjskim razslojevanjem. Tipična družbena drama, po resnični zgodbi , ima sicer prijazen konec, vendar pa dogajanje izpričuje okostenelo tradicijo podrejenega in nadrejenega.
Na odru Kulturnega doma v Gorici bo prihodnji četrtek prva predstava v okviru komičnega gledališča -KOMIGO. Uvod v abonmajsko sezono bo začel ljubljanski Teater Morpheus s predstavo STO SVEČK ZA JEŽKA. Festival se je trdno zasidral v obmejnem prostoru, saj že dvanajst let skrbi za smeh med Italijani, Furlani in Slovenci. Do začetka junija si bo v Gorici moč ogledati osem predstav. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Igorja Komela, ravnatelja Kulturnega doma, ki že več kot desetletje skrbi za organizacijo tega festivala.
V Istri smo bistri pravi primorska glasbena skupina Ne me jugat. To pa je tudi naslov aktualnega glasbenega projekta in prihajajoče zgoščenke, ki bo poslušalcem na voljo v tem mesecu. Konec tedna pripravljajo v ta namen veliki koncert, kjer bodo predstavili svoje največje avtorske uspešnice v povsem novih aranžmajih. Na koncertu v Dekanih pri Kopru, bo premierno predstavljena tudi njihova najnovejša pesem „Rasta Istra", v kateri gostijo jamajškega pevca Carltona Reida. V pesmi, za katero so fantje pravkar zaključili snemanje videospota so "cepili" istrsko polko na jamajški reagge. Prav to eksperimentiranje in izvajanje v istrskem narečju pa je rdeča nit njihovega trenutnega ustvarjanja.Mitja Koradin pevec omenjene skupine bo gost dopoldneva in pol..
V Luciji so konec preteklega tedna odprli prvo barmansko akademijo v Sloveniji, Seaside Bar Solutions in coworking prostore Akademije za prihodnost . Gre za dva projekta, združena v enega, ki prepletata mrežo mladih posameznikov z željo po kreativni skupnosti in aktivnem sodelovanju pri razvoju domačega kraja in širše okolice. Podprla ju je občina Piran. Gost Nataše Benčič v studiu je bil idejni vodja projekta Damjan Brajko.
Društvo ljubiteljev Martin Krpan z Blok se že nekaj časa resno ukvarja s povestjo o Martinu Krpanu, ki jo je Levstik napisal sredi 19. stoletja, da bi z njo utemeljil svoj literarni program. Ta junak z Vrha pri Sveti Trojici je Bločanom očitno tako zlezel pod kožo, da so celotno ozadje Levstikove zgodbe, ki je nastajala na Notranjskem, posneli na filmski trak. Film so naslovili Bloška resnica o Martinu Krpanu in v njem argumentirali dejstva, s katerimi zagovarjajo Krpanov izvor. Zdaj je popolnoma jasno, da je Martin Krpan bloški junak in ne pivški, sta v reportažnem zapisu, ki ga je pripravila Barbara Čepirlo, povedala Slavko Petrič in Franc Hiti.
»Fajn, lepo. Počutim se počaščen. To je velik izziv. Čar življenja pa je, da kljub rezultatom ostaneš tak, kot si.« Tako je ob novici, da je postal Osebnost Primorske meseca februarja, dejal vodja ekipe Team to aMaze Andrea Massi. Z njim se je pogovarjal športni urednik Primož Čepar.
Potujoči kino verjetno še živi v spominih naših poslušalcev. V 50. in 60. letih minulega stoletja je bil na podeželju, kjer še ni bilo televizije, edino razvedrilo. Med kinooperaterji, ki so filme predvajali po številnih istrskih vaseh, je bil tudi danes 84-letni Ruggero Korda. V Kopru ga je obiskala Tanja Jakomin Kocjančič.
Pred 26 leti so Osapci obnovili svoj kulturni dom. Ponovno je zaživela društvena dejavnost, za pevski zbor ali pihalni orkester pa ni bilo pogojev, zato so se odločili za dramsko skupino. Skupina osapskih ljubiteljev je namreč že prej pripravljala skeče ob priložnostnih praznovanjih. Imeli so minijaturni oder, ki je spominjal na lutkarskega. 1989 leta, ko je slovenski kulturni svet praznoval 200 letnic uprizoritve Županove Micke, so se tudi v Ospu odločili , da postavijo na oder omenjeno komedijo z dodano vrednostjo- prevedli so jo v domače osapsko narečje, malce spremenili imena in tako je začela pot dramske skupine, ki se danes predstavlja na mnogih domačih odrih in zunaj meja. V studiu Darja Krkoč,izjemno delujoča domačinka na kulturnem polju in Edita Frančeškin, duša dramske skupine, ki s svojo umetniško paličico skrbi za režijo.
Kulturno društvo Hrvatini, Društvo Slovencev Miljske občine, Kulturno društvo Istrski grmič iz Škofij in, letos prvič, Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja prirejajo v okviru meseca kulture že 5. skupno prireditev pod naslovom Istra smo ljudje. S predstavniki omenjenih društev bo tekla beseda o namenu in pomenu druženja ter o letošnjem bogatem programu, ki ga bodo občinstvu posredovali jutri zvečer v hrvatinskem kulturnem domu.
Čuki že skoraj tri desetletja polnijo dvorane in po vseh teh letih dokazujejo, da imajo dovolj najstniške energije, zaradi katere lezejo pod kožo vsem generacijam.. Tokrat se predstavljajo z albumom Bam Bam Bam. V studiu Jože Potrebuješ.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Včeraj je bil dan Civilne zaščite. Kot vsako leto so tudi letos, na slavnostni seji podelili priznanja zaslužnim posameznikom, tokrat tudi iz tujih reševalnih enot. V ta namen bomo s Srečkom Šestanom, poveljnikom CZ Republike Slovenije izmenjali nekaj besed. Pomen in namen omenjene organizacije zasluži javno pozornost, saj si ob kopici vremenskih in drugih neprilik z neprijaznimi posledicami, skorajda ne moremo več predstavljati življenja brez pomoči članov civilne zaščite. Primorcem ostaja v spominu lanskoletni prejemnik kipca CZ za življenjsko delo Bogdan Zoratti iz NOve Gorice. Kako bo letos, pa v pogovoru s Šestanom.
Neveljaven email naslov