Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko iz peska. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi.
Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin, ki bo na ogled še do začetka decembra. Razstavo so pripravili Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin in Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin. Stanko Golob je na Grahovem ob Bači obiskala Mariša Bizjak.
1602 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko iz peska. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi.
Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin, ki bo na ogled še do začetka decembra. Razstavo so pripravili Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin in Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin. Stanko Golob je na Grahovem ob Bači obiskala Mariša Bizjak.
Kakšni priboljški so primerni za pse? O tem smo govorili z veterinarko Laro Kralj in z lastnico dveh posvojenih kužkov Martino Kofol.
V Solkanu je bilo pred drugo svetovno vojno čez 350 mizarskih mojstrov in kar 80 mizarskih delavnic, kar pomeni, da se je skoraj vsaka hiša ukvarjala z lesarstvom. Njihove izdelke so cenili daleč naokrog, kupovali pa so jih celo v trgovinah v Egiptu. Danes na to obrt spominja le Mizarska ulica z obeležjem, pred kratkim pa so v Solkanu odprli dolgo pričakovani muzej. V njem si je mogoče ogledati pripomočke, ki so jih nekoč mojstri uporabljali pri svojem delu, in prikaz obdelave lesa. Muzej, ki so ga odprli s pomočjo krajevne skupnosti Solkan, novogoriške občine in članov solkanskega rezbarskega in restavratorskega društva, je obiskala Nataša Uršič.
V prostorih Fakultete za turistične študije v Portorožu je potekala konferenca z naslovom KAMEN PRIPOVEDUJE. Pred dogodkom smo gostili članico organizacijskega odbora Dašo Fabijan in predstavnico Visokošolskega središča Sežana Alenko Prelec. Pogovor je vodila Janja Lešnik
Primorske novice so pred desetimi leti postale dnevnik. Od takrat so prodali okrog 46 milijonov izvodov časopisa.Nataša Benčič je v studiu gostila v.d. odgovornega urednika Antišo Korlijana in novinarja Toma Šajna.
Kulturno društvo Brce iz Gabrovice pri Komnu je na 53. Linhartovem srečanju prejelo matička za igro Češpe na figi. Matička je prejel celoten igralski ansambel. Scenarst in režiser je Sergej Verč, za kostume je poskrbela Minu Kjuder. Kako rastejo Češpe na figi so režiser, kostumografka in dva igralca povedali Jani Samsa.
V Rodiku so že petnajstič priredili Praznik kostanjev. Priložnost smo izkoristili za obnovo pravil o dovoljenem rekreacijskem nabiranju gozdnih plodov, še posebej gob in kostanja. Nataša Benčič se je o tem pogovorila z vodjo sežanske območne enote Zavoda za gozdove Milanom Racetom in prestavnikom Turističnega društva Rodik Srečkom Racetom.
Izolska Dantejeva kodeksa sta komentirana prepisa Dantejeve Božanske komedije. Kodeksa naj bi konec 14. stoletja v Izoli prepisal Pietro Campenni iz Tropee, notar in sekretar izolskega podestata v obdobju 1398-1399. Izvirnik prvega kodeksa hranijo v Narodni knjižnici Marciana v Benetkah, drugega, ki je bil prepisan v Izoli leta 1395, pa v Narodni knjižnici v Parizu. Pridobitev njunih reprodukcij je z vidika kulturne dediščine lokalnega prostora ključnega pomena. Predstavil nam ju je pobudnik za izdajo faksimilirane izjave, upokojeni novinar naše rtv hiše Silvano Sau. Z njim se je pogovorila Nataša Benčič.
V ajdovski Lavričevi knjižnici so javnosti prvič predstavili knjigo Vipavska dolina, ki je izšla v ciklusu Slovenske pokrajine pri Slovenski matici. Obsežno delo prinaša vpogled v različnost, ki jo ponuja dolina: od geološke sestave do živalstva, rastlinstva, zgodovine in še marsičesa. Knjigo je uredil Jernej Pavšič, ki je Karin Zorn podrobneje prestavil njeno vsebino.
Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske je že osmo leto zapored organiziral natečaj za najboljši poslovni načrt Primorske. V kategoriji Optimist je strokovno komisijo najbolj prepričal poslovni načrt z naslovom Rosmarina, v kategoriji Navigator poslovni načrt Grrreen in v kategoriji Študent projekt Optizir. Nagrajence smo povabili v studio, da v živo posredujejo svojo poslovno vizijo. Z nami so bili Isabel Petronio, Andrej Erzetič, Erik Poniš in vodja projekta Podjetna Primorska Petra Dežjot. Pogovor je vodila Mojca Klarič.
V galeriji Mira Kranjca v Sežani so odprli razstavo Oblačilne podobe med prvo svetovno vojno v zaledju Soške fronte na Krasu. Prispevek Irene Cunja.
Na Radiu Koper smo začeli z novo rubriko o delu primorskih raziskovalcev in znanstvenikov. Pripovedovali bodo o svojih dosežkih, odkritjih, znanstvenih raziskavah. V sak ponedeljek jih bo obiskala Zdenka Tomulič. Kot prva je dr. Nika Erjavec govorila o tem, zakaj staranje prepreči nesmrtnost in kako lahko to uporabimo v svoj prid.
V novi dopoldanski rubriki nam bodo znane in manj znane osebe opisale svoj način aktivnega preživljanja prostega časa. Rubriki dodamo na rep še nekaj povabil na skupinske športne vaje v tekočem tednu. Vabljeni k ogrevanju mišic! Prva gostja Mojce Klarič je bila Neža Flajs iz Lucije, študentka krajinarstva, gornica, turna smučarka, kolesarka v visokogorju in na cesti.
Škoromati, posebni brkinski pustni liki, so dobili uradno domovanje. V podgrajskem Narodnem domu so odprli etnološko muzejsko zbirko, ki bo odslej predstavljala uradni arhiv te žive nesnovne kulturne dediščine. Več o tem je Tanja Šajina, svetovalka na občini Ilirska Bistrica, povedala Ljubi Sušanj.
150 letnica čitalnice v Ilirski Bistrici je pravšnji razlog za pogled v zgodovino. Slovenci in s tem tudi naši kraji so v drugi polovici 19. stoletja živeli pod habsburško monarhijo. Ilirska Bistrica je bila tedaj živahen trg, ki je premogel osnovno šolo, nekaj industrijskih obratov, davčni urad, sodne organe. Več o tem je Ljubi Sušanj povedal Vili Gombač iz bistriškega filatelističnega društva.
Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje stoto obletnico delovanja. Ustanovljeno je bilo v danes italijanski Gorici. Vanj je vključen stoen član. Ob obletnici so izdali vsebinsko bogat in oblikovno lep zbornik, ki ga je uredil Pavel Medvešček. On in predsednik društva Izidor Šuligoj sta bila gosta v novogoriškem studiu Radia Koper. Z njima se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
Nepoznavanje islama je glavni vzrok za islamofobijo, trdijo mnogi. Dogodke v preteklih tednih so mnogi islamski učenjaki in drugi poznavalci obsodili ter poudarili, da niso povezani z islamom. Kljub temu bi lahko negativno vplivali na položaj muslimanov v Sloveniji, ki se že soočajo z diskriminacijo v vsakdanjem življenju. Človekoljubno dobrodelno društvo Up med drugim opozarja na diskriminacijo ter pomembnost medkulturnega in medverskega dialoga. Z direktorico društva Failo Pašić Bišić se je pogovarjala Almedina Lozić.
Na Cerkniškem jezeru so splovili tradicionalni čoln, drevak. Leta 2003 je UNESCO sprejel konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine in leta 2008 jo je Slovenija podpisala kot pridružena članica. Varovanja nesnovne kulturne dediščine na Notranjskem se je pred šestindvajsetimi leti lotila Ljoba Jenče. Zasnovala je programe s katerimi je popularizirala tradicijo. Prav posebej pa velja omeniti MLADE ČUVARJE IZROČILA v Hiši izročila. Ljoba Jenče in Tone Lovko sta v letošnjem letu udejanila svoje napore tako, da je mojster svojo veščino izdelovanja drevaka prenesel na Mlade čuvarje izročila. Zaupal jim je vlogo skrbnikov jezerske kulture za nove čase.
V Strunjanu bodo v okviru tečaja "Teorija izbire za vsakogar" pripravili strokovno predavanje z naslovom Od stresa do ravnovesja. Več o tem je Nataši Benčič povedala psihologinja Mirjana Palčič Bubnič.
Mladinski center EPI v Piranu je vse od svojega nastanka v službi mladih. Z novim šolskim letom je začel z organiziranimi dejavnostmi - od učne pomoči, svetovanja, ustvarjalnih delavnic do počitniškega varstva, mednarodnih projektov, razstav, seminarjev, športnih aktivnosti in tako naprej. Celoletni delovni program marsikateremu mladostniku pomeni rešilni kažipot v razburkanih najstnišlkih letih. O smislu in namenu centra se je Iztok Novak - Easy pogovarjal z vodjo centra, profesorico defektologije Patricijo Lovišček.
Zgodba o čezoceanki Rex, zgrajeni v Genovi, je zgodba o zlatem obdobju potniških ladij in je zgodba o drugi svetovni vojni. Parnik Rex je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja velikan med potniškimi ladjami. In bil je predvsem hiter. Za plovbo od Gibraltarja do New Yorka je leta 1933 porabil dobre 4 dni in pol in osvojil prestižni modri trak. Ponos italijanskega ladjarstva so enajst let pozneje oziroma 8. septembra 1944 pri Izoli potopili anglo-ameriški zavezniki. Ob 70.obletnici potopitve so se na boku ležeče velikanke, iz katere se je kadilo štiri dni, v Izoli spomnili z dvema dogodkoma.
Neveljaven email naslov