Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Del dragocene kulturne zapuščine Marka Breclja, velikega kantavtorja, neizprosnega kritika družbe, Ježkovega nagrajenca in dve desetletji vodje koprskega mladinskega kulturnega centra odslej hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Osebno arhivsko gradivo iz mlajšega Brecljevega obdobja, rokopise bogate umetniške produkcije, fotografije, pisma in medijske članke je NUKu prejšnji teden predala Brecljeva življenska in umetniška sopotnica Arijana M. Brecelj. Zdaj bi rada našla ustrezen prostor še za ostalo gradivo in številne rekvizite, ki jih je uporabljal pri svojih 'mehkoterorističnih akcijah' ozaveščanja javnosti. Oiskali smo jo v koprskem Boteginu, kjer ima sedež Društvo prijateljev zmernega napredka.
1602 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Del dragocene kulturne zapuščine Marka Breclja, velikega kantavtorja, neizprosnega kritika družbe, Ježkovega nagrajenca in dve desetletji vodje koprskega mladinskega kulturnega centra odslej hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Osebno arhivsko gradivo iz mlajšega Brecljevega obdobja, rokopise bogate umetniške produkcije, fotografije, pisma in medijske članke je NUKu prejšnji teden predala Brecljeva življenska in umetniška sopotnica Arijana M. Brecelj. Zdaj bi rada našla ustrezen prostor še za ostalo gradivo in številne rekvizite, ki jih je uporabljal pri svojih 'mehkoterorističnih akcijah' ozaveščanja javnosti. Oiskali smo jo v koprskem Boteginu, kjer ima sedež Društvo prijateljev zmernega napredka.
Tema svetovalne oddaje je selitev v tujino in s tem povezani postopki na upravni enoti ter davčni upravi. Predvsem smo govorili o tem, katere možnosti so nam na voljo, če se v tujino selimo za stalno ali začasno, če želimo v Sloveniji obdržati stalno bivališče ali ne, pa tudi kaj to pomeni z davčnega vidika. Oddajo je pripravila Nuša Pevc
Svetovna skavtska konferenca (World Scout Conference - WSC) je najvišji organ odločanja Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Poteka vsako tretje leto. Letos jo bodo priredili v Ljubljani. Na njej lahko sodeluje vseh 162 nacionalnih skavtskih organizacij, ki skupaj zastopajo preko 40 milijonov skavtov iz vsega sveta. Pričakujejo približno tisoč udeležencev. Nekaj dni pred konferenco bo stekel tudi svetovni skavtski forum. Tema bo "Eno drevo, mnogo vej", kar simbolizira enotnost in različnost skavtstva po svetu.. Na njem bo sodelovalo več kot 200 mladih skavtov z vsega sveta, starih od 18 do 25 let. Udeleženci foruma se bodo nato pridružili svojim delegacijam tudi na konferenci. Članica svetovne skavtske konference je tudi Zveza tabornikov Slovenije. O namenu in pomenu dogodkov sta govorila član organizacijske ekipe konference, Lucijčan Miha Bejek, in članica šestčlanske delegacije slovenskih tabornikov na konferenci, Postojnčanka Nina Kapelj.
Mednarodni filmski festival Kino Otok, festival kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji, je v Izoli prvič zaživel med 25. in 29. majem 2004. Zamislili so si ga kot festival v pravem pomenu besede, živo srečanje ustvarjalcev in obiskovalcev ob filmski umetnosti, s sproščenostjo in temperamentom, ki sta značilna za to okolja. Prvo načelo festivala je obvezna prisotnost ustvarjalcev izbranih filmov; namesto količine filmov je v ospredju kakovost njihove predstavitve in neposreden stik z ljubitelji filma, ki so jim gostje na razpolago ves čas festivala. Kako bo potekala letošnja izvedba, ki vključuje tudi mali festival z naslovom "Podmornica - otok za mularijo", je povedala direktorica festivala Lorena Pavlič.
Legendarna primorska skupina Prizma je s svojimi pesmimi pogosto polnila frekvence Radia Koper. Ni naključje, da smo jo, 40 let po prvem nastopu v Divači, s katerim je počastila dan mladosti, gostili tudi na dan, ko smo praznovali 60 let Radia Koper. Dan zatem je Prizma na priložnostnem pikniku v Lokvi gostila Tinkaro Kovač, Draga Misleja Mefa, skupino Kalamari in Zdenka Cotiča. Gost v studiu je bil pevec prizme, Ladi Mljač.
Radio Koper je 24. maja 2014 praznoval 65. rojstni dan. Tjaša Lotrič je v studiu gostila odgovornega urednika slovenskega programa Andreja Šavka in vodjo tehnične službe Edija Klemenčiča.
31. maja 2014 so se v Gabrovici poklonili dogodkom izpred 70 let, ko je okupator požgal vas. Kaj se je zgodilo takrat in kaj se je v prostoru pod Kraškim robom do danes spremenilo, kako se v krajevni skupnosti soočajo s sodobnimi težnjami občine in države je Ljubi Sušanj zaupal predsednik krajevne skupnosti Črni Kal, Janko Sever.
Študijski krožek Zgodbarnica je nastal pred dvema letoma na pobudo knjižničarke Patricije Dodič. V Kosovelovi knjižnici na Kozini se tako največkrat ob torkih zvečer zbirajo ljubitelji govorjene in pisane besede. Med ustvarjanjem zgodb se udeleženci tudi bolje spoznajo, spletejo se nova poznanstva, pa tudi prijateljstva. Zgodbarnica je postala takorekoč omama, tista pozitivna in neškodljiva, seveda. Več o tem v pogovoru, ki ga je pripravila Jana Samsa.
Danes je večina jam izmerjena s sodobnimi pripomočki, kot so kompas, naklonomer in laserski razdaljomer, pred sto leti pa so v ta namen služile bakle, vrvi, sveče, lesene lestve, rogovi za sporazumevanje. In vendar so jamomerci že davnega leta 1913 izdelali prvi celovit načrt Škocjanskih jam, delo pa opravili tako dobro, da so pri ponovni meritvi 80 let pozneje našli le eno napako. Občudovanja vredno, priznava Franjo Drole z Inštituta za raziskovanje Krasa, ki je vodil zadnjo izmero. Z njim se je o delu v jami pogovarjala Irena Cunja.
Pesem o malem narodu, 10 zapovedi itn... , sta zapisa iz izbora Kosovelovih misli, ki krasijo Križévniško ulico v Ljubljani. Gre za zapise na klopeh in cvetličnih samokolnicah, ki bogatijo eno najstarejših ulic v mestu. V njej so živeli številni umetniki in literati, ki nam jih je predstavil avtor zamisli, Robert Waltl, igralec, režiser, lutkar in umetniški vodja ljubljanskega Mini teatra. Razkril je zgodbo, ki je tudi Kosovela povezala s tem legendarnim delom mesta, znanega tudi vitezem templarjem. Z njim se je pogovarjala Ljuba Sušanj.
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin že tretje leto pripravlja mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom… ob Soči. Festival 2014 so posvetili slepim in slabovidnim. V sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica so med drugim izpeljali delavnice v vseh posoških osnovnih šolah in vrtcih, na katerih so otroci spoznavali slepoto. Kaj vse se je dogajalo, je Lea Kemperle povprašala direktorico tolminske knjižnice, Jožico Štendler.
Razgibana istrska zgodovina je pustila sledi tudi na področju gastronomije. Njene jedi obudijo v človeku primarni vonj in okus narave. Z Albertom Pucerjem, sicer zgodovinarjem in vztrajnim raziskovalcem lokalne istrske kulinarike, smo govorili o okusih te lepe pokrajine, ki jih je avtor zabeležil tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Istrske jedi z zgodbo.
Slovenci v Italiji so izjemno ponosni na avtentični praznik v Dolini. Majenca pomeni izvorni prenos sporočila na novi rod, zato si tudi v vodstveni strukturi kraja prizadevajo, da bi ga ohranjali in utrjevali z vsemi možnimi načini in sredstvi. Več o tem je Ljubi Sušanj povedala dolinska županja Fulvia Premolin.
Kvartet 7 plus je izdal nov CD z zanimivim naslovom Kantajmo. Nova glasbena izdaja prinaša istrske ljudske pesmi, ki jih je priredil Rudi Bučar.
Jelena Karimova je azerbajdžanska profesorica angleščine in prevajalka iz ruščine, ki zadnjih deset mesecev s sinom živi v Izoli. Zaradi svojega poklica je študirala in delala v različnih deželah. Veliko je tudi potovala in dolgo razmišljala, zakaj ne bi živela v drugi deželi, saj je v Azerbajdžanu zaradi spopadov z Armenijo še vedno nemirno. Najprej je poskusila živeti na Češkem, kjer je sin hodil v srednjo šolo, pa se ji življenje tam ni ravno obneslo. In kako jo je zaneslo v Slovenijo oziroma v Izolo - pravi, da je to zanimiva zgodba.
Športne stave so dobičkonosen posel, s katerim se ukvarjajo milijoni posameznikov. Ilegalne in zasebne spletne stavnice so povzročile revolucijo v prirejanju stav in pritegnile stavce iz vsega sveta. Veliki zaslužki so premamili tudi kriminalne organizacije - stavne sindikate, ki služijo s prirejanjem izidov in stavnih trgov ter postajajo največje zlo modernega športa. Vedno več je primerov, športov in držav, kjer so preiskave že prinesle obsodbe. Tudi v Sloveniji smo obravnavali nedovoljeno prirejanje stav in prirejanje izidov zaradi zaslužkov na stavnicah. Toni Cahunek je posnel film s to tematiko, Sandi Škvarč pa ga je povabil pred mikrofon.
Boris Pahor, Severa in Gal Gjurin so se srečali 4. septembra 2009. Boris Pahor je bil avtor v fokusu mednarodnega literarnega festivala Vilenca. Na literarnem večeru, ki so ga pripravili na Ljubljanskem gradu, je Igor Samobor prebiral odlomke iz Pahorjevega romana Spopad s pomladjo, z glasbo pa sta mu odgovarjala Gal in Severa Gjurin. Tistega večera se je zgodilo nekaj magičnega - moč dialoga med njegovo besedo in njuno glasbo je rodila medsebojno naklonjenost in spoštovanje. Pahorja se je njun nastop dotaknil: "Bilo je doživetje umetniške polnosti v delikatni zbranosti. Tisto petje in tisto klavirsko spremljavo bi rad imel, da bi jo še poslušal," je zapisal v svoj dnevnik, objavljen v Knjigi o Radi, ki je pri založbi Mladinska knjiga izšla leta 2012. V dneh ob izidu sta brat in sestra začutila željo, da bi mu posvetila koncert. Leta so tekla, telefoni med Ljubljano in Trstom so občasno zabrneli in naposled so skupaj našli koncept, prostor in dan. Dobrodelni večer bo ta četrtek ob 20. uri v Kosovelovem domu v Sežani , naslovili pa so ga Spomladnice. V studiu smo gostili Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika in dobro poznavalko Pahorjeve poti, ter Severo Gjurin.
Stonwood je letos že tretjič zapored zasedel najzahodnejšo slovensko vas, Robidišče. Gre za študentske delavnice, ki jih pripravljata Višja strokovna šola iz Sežane in Kulturno društvo Stol - sekcija Ohranimo Robidišče. Delavnic se je letos udeležilo 10 študentov, ki so ustvarjali predvsem iz kamna. Izdelki so ostali v vasi in jo tako popestrili. Stonewood je obiskala Lea Kemperle.
Društvo Debela Griža iz Volčjega Grada, Založništvo tržaškega tiska,Kosovelova knjižnica iz Sežane (enota Komen), založba Buča, krožek Fotovideo Trst 80 in Občina Komen so priredili prvi mednarodni sejem kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino pri nas. Kulinartfest je preplet besede, glasbe, gledališča in filma ob ščepcu vonja ter okusa. Kako so si organizatorji zamislili sejemski program in kakšne cilje so si z njim zastavili, sta v pogovoru razkrili urednica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol in Ljuba Sušanj.
Kaj imajo skupnega Kras, Istra in Kvarner? Njihov most je kamen, vgrajen v suhe zidove in utrdbe, v kamnito dediščino, ki je v veliki meri zapuščena in zaraščena. Da ne bi popolnoma izginila, so v Visokošolskem središču Sežana s partnerji iz Slovenije in Hrvaške pripravili raziskovalno in učno nalogo, v okviru katere bodo širili zgodbo o kamnu in njegovi vlogi v preteklosti. Naslovili so jo Kamen-most. Irena Cunja.
Radio Koper je 24. maja 2014 praznoval 65. rojstni dan. Skozi leta se je tesno povezoval tudi z Radiem Trst A, slovenskim programom radia deželnega centra RAI iz Trsta. Kako teče sodelovanje danes, bo s svojega zornega kota opisala vodja slovenskega programa v Trstu Martina Repinc.
Neveljaven email naslov