Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Del dragocene kulturne zapuščine Marka Breclja, velikega kantavtorja, neizprosnega kritika družbe, Ježkovega nagrajenca in dve desetletji vodje koprskega mladinskega kulturnega centra odslej hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Osebno arhivsko gradivo iz mlajšega Brecljevega obdobja, rokopise bogate umetniške produkcije, fotografije, pisma in medijske članke je NUKu prejšnji teden predala Brecljeva življenska in umetniška sopotnica Arijana M. Brecelj. Zdaj bi rada našla ustrezen prostor še za ostalo gradivo in številne rekvizite, ki jih je uporabljal pri svojih 'mehkoterorističnih akcijah' ozaveščanja javnosti. Oiskali smo jo v koprskem Boteginu, kjer ima sedež Društvo prijateljev zmernega napredka.
1601 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Del dragocene kulturne zapuščine Marka Breclja, velikega kantavtorja, neizprosnega kritika družbe, Ježkovega nagrajenca in dve desetletji vodje koprskega mladinskega kulturnega centra odslej hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Osebno arhivsko gradivo iz mlajšega Brecljevega obdobja, rokopise bogate umetniške produkcije, fotografije, pisma in medijske članke je NUKu prejšnji teden predala Brecljeva življenska in umetniška sopotnica Arijana M. Brecelj. Zdaj bi rada našla ustrezen prostor še za ostalo gradivo in številne rekvizite, ki jih je uporabljal pri svojih 'mehkoterorističnih akcijah' ozaveščanja javnosti. Oiskali smo jo v koprskem Boteginu, kjer ima sedež Društvo prijateljev zmernega napredka.
Praznovanje materinskega dne se je v Evropo razširilo iz ZDA po drugi svetovni vojni, pri nas pa se je ta praznik uveljavil po letu 1991. Datum materinskega dne se od države do države razlikuje, v Sloveniji ga praznujemo 25. marca. V Sloveniji imamo največ mater z dvema otrokoma. Med ženskami, starimi 15 let ali več, jih je leta 2021 največ (41 %) imelo dva otroka. Med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali več, je 76 % takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22 % mater, medtem ko je med 30-letnicami ta delež znašal 55 %. Mateja Grebenjak je ob kavi o temi materinskega dne klepetala s poslušalko iz Nove Gorice, 84-letno Božico Živec. Govorili sta o vlogi mame nekoč in danes…
Z lepim vremenom je na cesti tudi vse več motoristov. Na kaj vse se morajo motoristi pripraviti pred začetkom motoristične sezone in kako naj bomo nanje pozorni tudi ostali udeleženci na prometu, pa zdaj z Marišo Bizjak, ki je na že tradicionalni moto delavnici v organizaciji Moto kluba Soča v Tolminu. Pozdravljena.
V Posočju se danes – letos nekoliko prej kot običajno – začenja ribiška sezona. Kakšne so razmere in ali so ribiči že ujeli v mrežo kakšno soško postrv ali lipana, nam je zaupala Mariša Bizjak.
Pirančani in prebivalci še devetih evropskih obalnih mest se bodo jutri med 12.00 in 13.30 lahko pridružili spletnemu izobraževanju o podnebnem prilagajanju v okviru evropskega projekta SCORE. Uvodnemu skupnemu delu bodo sledile ločene spletne učilnice v jezikih držav sodelujočih mest. Za Piran jo organizira Koprsko znanstveno raziskovalno središče, ki je partner projekta. Vsi, ki že igrate Minecraft, pa ste od četrtka do 28. marca vabljeni v tematsko Minecraft delavnico.
Vili Resnik, ki je lani dopolnil 60 let, je s Klapo Semikantá predstavil novo balado Stara Lipa, v kateri se nam tokrat razkrije v novi luči: »Mnogi me poznajo le kot zabavljača, nekoga, ki je za hece in žure. A obstaja tudi druga plat Vilija Resnika, ki je veliko bolj čustvena, kot bi si mislili. Čas je, da spoznate tudi to.« Lipa je simbol slovenskosti, simbol družine in povezanosti med vsemi nami – nič nenavadnega ni torej, da je Vlili Resnik, ki je ene vrste simbol za vseslovensko zabavo in medgeneracijsko povezanost, izbral ravno njo. ''Lipa me spomni na otroštvo. V njeno senco smo se skrili poleti, ko je bilo vroče, pod njo smo imeli piknike, pod njo smo se igrali. Pogrešam tisti čas brezskrbnosti. Ampak lipa je še vedno tukaj, da poboža srce in spomine'' razmišlja Vili, čemur člani Klape Semikantá še dodajo: ''Čeprav smo Primorci in naša duša leži med trtami in oljkami, je tudi nam lipa drevo, ki nas asociira na družino, na Slovenijo. Ponosni smo, da smo lahko zapeli te verze, ker nas združujejo kot narod in kot veliko družino.''
O življenju in ustvarjanju pesnika Srečka Kosovela nam je pripovedovala Mateja Kralj, skrbnica Kosovelove spominske sobe v Sežani in velika poznavalka pesnika. Z njo se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Lepši dnevi že vabijo na jezero na Mostu na Soči, ki je še posebej priljubljeno med kajakaši. Tam poleg kajak kluba Soške elektrarne z dolgoletno tradicijo od leta 2022 deluje tudi najmlajši kajakaški klub v Sloveniji – kajak klub Zlatorog. Vodi ga Melanie Schembri Waite, sicer rojena v Avstraliji, svoj dom pa je pred petimi leti našla v Sloveniji. Z EU nagrado za enakopravnost spolov v športu za program Paddle PWR-Girl je dobila 10.000 evrov, za projekt Kayak crews 4 youth v sklopu programa Erasmus+ Sport pa skupaj s kajak klubom s Sardinije še 60.000 evrov. Tako so pred kratkim z najmlajšimi že drugič obiskali Sardinijo, junija pa bodo italijanske sovrstnike gostili v Bohinju.
"Goci godjo prav na glas" je stara istrska viža, preživela le zaradi nekaterih vztrajnih osamelcev, ki v današnjem svetu osmišljajo ljudsko dediščino. Eden od njih je Koprčan Marino Kranjac. Minuli mesec je Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani pripravil prvo prireditev ob letošnji 90-letnici in v jedro postavil prav istrsko dediščino. Na šknt in na bajs sta godla Marino Kranjac in Gorast Radojević.
Miran Rudan praznuje 40-letnico kariere. Nova skladba z naslovom 'Amen' ni zgolj glasbeno delo, temveč, kot pravi Miran, ki je tudi avtor besedila, "miselna poslastica, ki nas spodbuja k razmisleku o resničnih vrednotah življenja." Skupaj s skladbo Rudan prinaša tudi napoved dokumentarnega filma, ki bo razkril intimne podrobnosti njegove 40-letne glasbene kariere.
V Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu so premierno predstavili novo knjigozvočnico, ki je izšla pri založbi Mladika. Besede ne ubogajo več je naslov celovitega avtorskega projekta glasbenice Andrejke Možina.
Istra je zemlja, voda in nebo. Je ogenj, ki žari in je zmajeva kri, ki se nevidno pretaka po meridianih vilinske dežele. Istra sem jaz in si ti - samo, če jo hočeš živeti. To so besede Alenke Kranjac, vsestranske koprske umetnice, ljudske pevke, pisateljice. S svojimi pripovedmi in delom že vrsto let ohranja in med mlade širi istrsko ljudsko izročilo, povezano tudi z vilami in modrimi ženskami. Njena prva knjiga je izšla pred šestimi leti, z naslovom: Vilinska kri ali tovarišice prav posebne sorte (fantazijski roman o Malji, istrski dobri štrigi). Nazadnje pa je odkrila novo ustvarjalno strast: unikatne kvačkane lutke. Vsaka ima svoje ime, zgodbo, kostum. Z možem Marinom, glasbenikom, dobitnikom Kocjančičeve nagrade in ustanoviteljem istrske folk skupine Vruja, kjer tudi poje, sta lani ustvarila lutkovno igro o ribiču in morski deklici.
Avditorij Portorož je pred dnevi objavil javni poziv, s katerim izvajalke in izvajalce vabi k sodelovanju na letošnjem 43. festivalu Melodije morja in sonca. Ta uvaja številne novosti, ki jih je v pogovoru z Anito Urbančič predstavil umetniški vodja festivala Andrea Flego. Foto: Matevž Kocjan
Kosovelov dom, osrednja kulturna ustanova v Sežani, nosi ime po pesniku Srečku Kosovelu. Ni edina, ki se ponaša z imenom izjemnega kraškega pesnika. Kot vse kulturne ustanove s tem imenom, se bo na svoj način poklonila 120. obletnici rojstva pesnika, ki jo obeležujemo 18. marca. Ob tej priložnosti so se povezali s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in ustvarili predstavo Vlak številka 123 v bodočnost. Več pa sta nam v pogovoru povedali direktorica Kosovelovega doma Katja Jordan in koordinatorka programov Helena Čehovin Gerželj.
Plateau so mladi predstavniki novega novomeškega vala glasbe, ki se žanrsko opredeljujejo kot indie-pop rock bend, vendar jih, kot pravijo sami, to pri eksperimentiranju in iskanju svojega zvoka ne omejuje. Minuli petek je njihova skladba Reka postala naša Pesem in pol. Valček primerja moč muze s tokom novomeške reke Krke, ki se neumorno oklepa mesta, tako kot so neomajne misli na dekle, v katero se je protagonist balade zaljubil. Pesem in skupino nam je predstavil član zasedbe Andrej Kaferle.
V Ankaranu se je zaključilo državno prvenstvo v standardnem šahu za mlade, danes so v dvorani kongresnega centra Adria na vrsti mladi, ki so se odločili še za prvenstvo v pospešenem šahu. Tjaša Škamperle se je včeraj pomešala med mlade šahiste in šahistke.
Lovrenc Habe je lani poleti skupaj s prijatelji raziskoval Tajsko in Filipine. Potovanje, ki je trajalo kar 51 dni, je bilo polno raznolikih doživetij in nepozabnih, na trenutke tudi grotesknih trenutkov. Kakšni so Lovrenčevi nasveti vsem, ki bi si želeli spoznati ta del sveta v lastni režiji, na kaj naj bodo pozorni, ali je tako potovanje varno in ali ga je kaj tudi presenetilo? Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Cikel koncertov Simfonic voices bo že 15. leto potekal na dveh prizoriščih v Kopru: v Dvorani sv. Frančiška Asiškega in Stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. To so koncerti velikih vokalno-instrumentalnih del z odličnimi ansambli in predvsem z mladimi izvajalci iz Slovenije in tujine. Umetniški vodja cikla je skladatelj in dirigent Ambrož Čopi.
V Mestni galeriji Nova Gorica razstavljata prejemnika osrednje nagrade 23. mednarodnega festivala Pixxelpoint, Janez Grošelj in Andrej Štular. Nagrado sta prejela za svojo ambientalno prostorsko instalacijo z naslovom Mesto - skica. Refleksije - preprost, a zgovoren naslov povezuje sporočilno premišljeno celoto razstavljenih eksponatov in njihov dialog s svetlobo ter s sencami. Avtorja sodita v različna generacijska svetova in razvijata povsem samosvoji in samolastni izrazni poetiki. Pri skupnem delu pa ju povezuje raziskovanje svetlobe kot prvine izraza in njenih učinkov v kontekstu sodobne umetnosti. Janez Grošelj in Andrej Štular v prostor galerije razprostirata urbano krajino, ji dodajata nove prvine, ki s sopostavitvijo ustvarjajo učinkovite sporočilne trenutke. Razstavo spremlja katalog s spremnim besedilom umetnostnega zgodovinarja Matjaža Brulca ter vrsta reprodukcij. Kot so organizatorji zapisali v vabilu, pa razstava: »... odpira prostor za svojevrsten estetski užitek in kontemplacijo, predvsem za razmislek o mestnem habitatu, njegovi večznačnosti in raznolikosti.«
Štajersko dekle Špela Jezovšek, ki jo v glasbenem svetu poznamo kot Stello, je zmagala v rubriki Pesem in pol s skladbo 'Zločinec'. Z njo slavi brezglavo zaljubljenost.
Primorska poje velja za enega od stebrov zborovskega petja v enotnem slovenskem kulturnem prostoru, hkrati pa je platforma, ki pomembno prispeva k nadaljnjemu razvoju tradicije zborovske glasbe. Prvi trije koncerti bodo na Goriškem: v Vipolžah, Biljah in Braniku. Revija se bo do svojega sklepnega koncerta v maju na Goriško vrnila še nekajkrat, vmes pa naredila dolgo pot po celi Primorski in obiskala še sosednje države.
Neveljaven email naslov