Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Omarjem Escobarjem iz Hondurasa
Turisti v Hondurasu najpogosteje in najraje uživajo na otokih Utila, Guanaja in Roatan. Hondurašan Omar Escobar pove, da poleg turizma levji delež gospodarstva v tej srednjeameriški državi predstavljata kmetijstvo in tekstilna industrija. Omar sicer prihaja iz idiličnega pristaniškega mesta Trujillo, ki se nahaja na severu karibske obale. Zdaj živi na Vrhniki, prav tako kakor doma, malce višje in s pogledom na mesto.
To je zelo pozitivno, ker tukaj na griču imam razgled na celo Vrhniko in me umirja.
“Midva sva se spoznala v Ameriki, oba sva delala na križarki. Ko sem jaz imel dopust na ladji, sem prišel v Slovenijo, obiskati Katjo. Potem pa je Katja prišla tudi v Honduras,” o prvem in nadaljnjih srečevanjih s Katjo pove Escobar. Kljub temu, da je prvi obisk Vrhnike Hondurašanu pustil grenak priokus, sta se po poroki preselila v Slovenijo.
Moja babica je imela kavno plantažo, starši so imeli kavno plantažo. Vedno sem pil sveže praženo kavo. Pri vas sem pogrešal ta svež okus in aromo kave. Prvič sem bil tukaj 18 dni in brez kave. Glavobol sem imel.
Ob drugem obisku je s seboj prinesel kilogram domače kave in ga spražil na štedilniku. Tašča ter ostali slovenski prijatelji in znanci so okus sveže pražene kave pohvalili. Kmalu s Katjo nista več dohajala naročil in rodila se je podjetniška ideja. Najprej sta se odpravila v Italijo po stroje za praženje in mletje kave. Zdaj že 4 leta uspešno vodita majhen družinski posel.
“Mi Latini živimo bolj free, bolj enostavno. Tukaj se živi bolj stresno,” o življenju v Sloveniji pove Omar. Nekaj stresa mu še vedno povzroča slovenščina, še posebej skloni ter razlika med c, č, s, š, in z, ž. A jezikovni nesporazumi so hitro pozabljeni ob krožniku vroče domače obare.
Ja, obara! Všeč mi je ta obara. Za mene, če vsak dan dobim obaro, za mene je dovolj. Tisto, ki jo pripravi tašča.
Na domačih krožnikih se včasih znajde tudi kakšna honduraška jed, ki jo za družino pripravi Omar. Družina Escobar pa ohranja vezi s Hondurasom tudi tako, da se vsako leto tja odpravi na dopust. Otroci v Trujillu spoznavajo honduraško kulturo, tako kot Omar na Vrhniki spoznava slovensko. Prebral je celo Cankarjeve Črtice, saj je prva Skodelica kave na Vrhniki nastala ravno izpod peresa znanega slovenskega pisatelja. Stoletje po Cankarju je tako na Vrhniki zaživela nova (uspešna) zgodba o skodelici butične kave. Prva slovenska kava iz mikropražarne na Vrhniki je bila decembra izbrana tudi kot protokolarno darilo vlade Republike Slovenije.
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Omarjem Escobarjem iz Hondurasa
Turisti v Hondurasu najpogosteje in najraje uživajo na otokih Utila, Guanaja in Roatan. Hondurašan Omar Escobar pove, da poleg turizma levji delež gospodarstva v tej srednjeameriški državi predstavljata kmetijstvo in tekstilna industrija. Omar sicer prihaja iz idiličnega pristaniškega mesta Trujillo, ki se nahaja na severu karibske obale. Zdaj živi na Vrhniki, prav tako kakor doma, malce višje in s pogledom na mesto.
To je zelo pozitivno, ker tukaj na griču imam razgled na celo Vrhniko in me umirja.
“Midva sva se spoznala v Ameriki, oba sva delala na križarki. Ko sem jaz imel dopust na ladji, sem prišel v Slovenijo, obiskati Katjo. Potem pa je Katja prišla tudi v Honduras,” o prvem in nadaljnjih srečevanjih s Katjo pove Escobar. Kljub temu, da je prvi obisk Vrhnike Hondurašanu pustil grenak priokus, sta se po poroki preselila v Slovenijo.
Moja babica je imela kavno plantažo, starši so imeli kavno plantažo. Vedno sem pil sveže praženo kavo. Pri vas sem pogrešal ta svež okus in aromo kave. Prvič sem bil tukaj 18 dni in brez kave. Glavobol sem imel.
Ob drugem obisku je s seboj prinesel kilogram domače kave in ga spražil na štedilniku. Tašča ter ostali slovenski prijatelji in znanci so okus sveže pražene kave pohvalili. Kmalu s Katjo nista več dohajala naročil in rodila se je podjetniška ideja. Najprej sta se odpravila v Italijo po stroje za praženje in mletje kave. Zdaj že 4 leta uspešno vodita majhen družinski posel.
“Mi Latini živimo bolj free, bolj enostavno. Tukaj se živi bolj stresno,” o življenju v Sloveniji pove Omar. Nekaj stresa mu še vedno povzroča slovenščina, še posebej skloni ter razlika med c, č, s, š, in z, ž. A jezikovni nesporazumi so hitro pozabljeni ob krožniku vroče domače obare.
Ja, obara! Všeč mi je ta obara. Za mene, če vsak dan dobim obaro, za mene je dovolj. Tisto, ki jo pripravi tašča.
Na domačih krožnikih se včasih znajde tudi kakšna honduraška jed, ki jo za družino pripravi Omar. Družina Escobar pa ohranja vezi s Hondurasom tudi tako, da se vsako leto tja odpravi na dopust. Otroci v Trujillu spoznavajo honduraško kulturo, tako kot Omar na Vrhniki spoznava slovensko. Prebral je celo Cankarjeve Črtice, saj je prva Skodelica kave na Vrhniki nastala ravno izpod peresa znanega slovenskega pisatelja. Stoletje po Cankarju je tako na Vrhniki zaživela nova (uspešna) zgodba o skodelici butične kave. Prva slovenska kava iz mikropražarne na Vrhniki je bila decembra izbrana tudi kot protokolarno darilo vlade Republike Slovenije.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov