Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben."
Japonski kuharski mojster Shin Sato, ki ima v prestolnici svojo restavracijo, prihaja iz kraja wasabija in zelenega čaja Shizuoka na otoku Honšu. Od Tokia je oddaljen uro vožnje z vlakom in tri ure z avtom. V Sloveniji bi to verjetno bilo ravno nasprotno. Z avtom hitreje kot z vlakom. To je le ena od očitnih razlik Slovenije z njegovo rodno državo.
“Če živiš v Tokiu, ima tehnologija nate velik vpliv. Hočeš biti na tekočem, vse poteka hitro. Kupuješ vedno nove stvari, nove računalniške igre, nov pralni stroj in tako naprej. V Sloveniji se na neki način izogibam visoki tehnologiji. To je zame zelo dobro. Za svojo restavracijo sem recimo sam naredil nekaj miz in dekoracij. S svojimi rokami. To je način uživanja v življenju, ki mi je bližje. S tem čutiš toplino posameznih materialov.”
V Evropo si je želel priti že kot otrok. Oče je takrat tri leta živel in delal v Franciji in je ob prihodu domov Shinu ter bratom pripovedoval o lepoti evropskih mest in kulturah ter o razlikah z Japonsko. To ga je zelo navdušilo.
“Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben. Navdušen sem nad ljudmi s Krasa in njihovimi nasadi vinske trte. Prijatelj me vsako jesen povabi na trgatev in to je zelo lepo. Takrat se res počutim povezanega z naravo.”
Pravi, da je biti japonski kuhar v Evropi izziv, ker ljudje tu neradi jedo surovo ribo. Vendar se tudi to spreminja. Tudi pri nas smo do novosti vse bolj odprti. Njegova zelo sprejeta specialiteta je tako zvezda japonske kuhinje – suši.
“Po drugi strani pa ustvarjam tudi fuzije jedi. Japonsko hrano rad kombiniram recimo s francosko in tudi slovensko. Tako sem enkrat že naredil slovenski suši. V rolico sem poleg riža dal tudi šparglje in pršut. Kraški suši. Suši s Krasa. Meni in tudi drugim je bil zelo všeč.”
401 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
"Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben."
Japonski kuharski mojster Shin Sato, ki ima v prestolnici svojo restavracijo, prihaja iz kraja wasabija in zelenega čaja Shizuoka na otoku Honšu. Od Tokia je oddaljen uro vožnje z vlakom in tri ure z avtom. V Sloveniji bi to verjetno bilo ravno nasprotno. Z avtom hitreje kot z vlakom. To je le ena od očitnih razlik Slovenije z njegovo rodno državo.
“Če živiš v Tokiu, ima tehnologija nate velik vpliv. Hočeš biti na tekočem, vse poteka hitro. Kupuješ vedno nove stvari, nove računalniške igre, nov pralni stroj in tako naprej. V Sloveniji se na neki način izogibam visoki tehnologiji. To je zame zelo dobro. Za svojo restavracijo sem recimo sam naredil nekaj miz in dekoracij. S svojimi rokami. To je način uživanja v življenju, ki mi je bližje. S tem čutiš toplino posameznih materialov.”
V Evropo si je želel priti že kot otrok. Oče je takrat tri leta živel in delal v Franciji in je ob prihodu domov Shinu ter bratom pripovedoval o lepoti evropskih mest in kulturah ter o razlikah z Japonsko. To ga je zelo navdušilo.
“Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben. Navdušen sem nad ljudmi s Krasa in njihovimi nasadi vinske trte. Prijatelj me vsako jesen povabi na trgatev in to je zelo lepo. Takrat se res počutim povezanega z naravo.”
Pravi, da je biti japonski kuhar v Evropi izziv, ker ljudje tu neradi jedo surovo ribo. Vendar se tudi to spreminja. Tudi pri nas smo do novosti vse bolj odprti. Njegova zelo sprejeta specialiteta je tako zvezda japonske kuhinje – suši.
“Po drugi strani pa ustvarjam tudi fuzije jedi. Japonsko hrano rad kombiniram recimo s francosko in tudi slovensko. Tako sem enkrat že naredil slovenski suši. V rolico sem poleg riža dal tudi šparglje in pršut. Kraški suši. Suši s Krasa. Meni in tudi drugim je bil zelo všeč.”
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov