Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben."
Japonski kuharski mojster Shin Sato, ki ima v prestolnici svojo restavracijo, prihaja iz kraja wasabija in zelenega čaja Shizuoka na otoku Honšu. Od Tokia je oddaljen uro vožnje z vlakom in tri ure z avtom. V Sloveniji bi to verjetno bilo ravno nasprotno. Z avtom hitreje kot z vlakom. To je le ena od očitnih razlik Slovenije z njegovo rodno državo.
“Če živiš v Tokiu, ima tehnologija nate velik vpliv. Hočeš biti na tekočem, vse poteka hitro. Kupuješ vedno nove stvari, nove računalniške igre, nov pralni stroj in tako naprej. V Sloveniji se na neki način izogibam visoki tehnologiji. To je zame zelo dobro. Za svojo restavracijo sem recimo sam naredil nekaj miz in dekoracij. S svojimi rokami. To je način uživanja v življenju, ki mi je bližje. S tem čutiš toplino posameznih materialov.”
V Evropo si je želel priti že kot otrok. Oče je takrat tri leta živel in delal v Franciji in je ob prihodu domov Shinu ter bratom pripovedoval o lepoti evropskih mest in kulturah ter o razlikah z Japonsko. To ga je zelo navdušilo.
“Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben. Navdušen sem nad ljudmi s Krasa in njihovimi nasadi vinske trte. Prijatelj me vsako jesen povabi na trgatev in to je zelo lepo. Takrat se res počutim povezanega z naravo.”
Pravi, da je biti japonski kuhar v Evropi izziv, ker ljudje tu neradi jedo surovo ribo. Vendar se tudi to spreminja. Tudi pri nas smo do novosti vse bolj odprti. Njegova zelo sprejeta specialiteta je tako zvezda japonske kuhinje – suši.
“Po drugi strani pa ustvarjam tudi fuzije jedi. Japonsko hrano rad kombiniram recimo s francosko in tudi slovensko. Tako sem enkrat že naredil slovenski suši. V rolico sem poleg riža dal tudi šparglje in pršut. Kraški suši. Suši s Krasa. Meni in tudi drugim je bil zelo všeč.”
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
"Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben."
Japonski kuharski mojster Shin Sato, ki ima v prestolnici svojo restavracijo, prihaja iz kraja wasabija in zelenega čaja Shizuoka na otoku Honšu. Od Tokia je oddaljen uro vožnje z vlakom in tri ure z avtom. V Sloveniji bi to verjetno bilo ravno nasprotno. Z avtom hitreje kot z vlakom. To je le ena od očitnih razlik Slovenije z njegovo rodno državo.
“Če živiš v Tokiu, ima tehnologija nate velik vpliv. Hočeš biti na tekočem, vse poteka hitro. Kupuješ vedno nove stvari, nove računalniške igre, nov pralni stroj in tako naprej. V Sloveniji se na neki način izogibam visoki tehnologiji. To je zame zelo dobro. Za svojo restavracijo sem recimo sam naredil nekaj miz in dekoracij. S svojimi rokami. To je način uživanja v življenju, ki mi je bližje. S tem čutiš toplino posameznih materialov.”
V Evropo si je želel priti že kot otrok. Oče je takrat tri leta živel in delal v Franciji in je ob prihodu domov Shinu ter bratom pripovedoval o lepoti evropskih mest in kulturah ter o razlikah z Japonsko. To ga je zelo navdušilo.
“Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben. Navdušen sem nad ljudmi s Krasa in njihovimi nasadi vinske trte. Prijatelj me vsako jesen povabi na trgatev in to je zelo lepo. Takrat se res počutim povezanega z naravo.”
Pravi, da je biti japonski kuhar v Evropi izziv, ker ljudje tu neradi jedo surovo ribo. Vendar se tudi to spreminja. Tudi pri nas smo do novosti vse bolj odprti. Njegova zelo sprejeta specialiteta je tako zvezda japonske kuhinje – suši.
“Po drugi strani pa ustvarjam tudi fuzije jedi. Japonsko hrano rad kombiniram recimo s francosko in tudi slovensko. Tako sem enkrat že naredil slovenski suši. V rolico sem poleg riža dal tudi šparglje in pršut. Kraški suši. Suši s Krasa. Meni in tudi drugim je bil zelo všeč.”
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov