Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizozemski pogled na Slovenijo s Chantal van Mourik
Chantal van Mourik prihaja iz Nizozemske, v Sloveniji živi že skoraj 20 let. Ima indonezijske korenine, otroštvo pa je preživela v Heerhugowaardu, ki leži nekaj kilometrov iz mesta sira Alkmaarja. V Slovenijo jo je pripeljala poletna romanca.
“S prikolico smo se odpravili na potovanje v Italijo, saj smo želeli v enega od kampov ob Jadranskem morju. Oče je pri Beljaku zgrešil odcep in smo pač šli na to stran Jadrana, v Vrsar. Tam pa sem spoznala fanta iz Slovenije.”
Poletna romanca se je skozi leta sprevrgla v občasno dopisovanje. Nanjo ni naredila tolikšnega vtisa, na fanta, ki je danes uspešni glasbenik Miha Guštin, pa. Za Chantal je napisal pesem Črn tulipan in jo za snemanje videospota zanjo tudi povabil v Slovenijo. Po kratkem premisleku je rekla: “Zakaj pa ne.” Takrat sta ugotovila, da iskrica še tli.
Chantal pravi, da je začela razlike med Slovenci in Nizozemci opažati šele, ko se je vklopila v našo družbo. Eno od prvih presenečenj je bilo to, da je morala ob rojstvu otroka oditi v porodnišnico. Na Nizozemskem ženske namreč načeloma rojevajo doma oziroma v porodnišnico odidejo le za nekaj ur, nato pa v domače okolje. Večdnevno bivanje v porodnišnici, ki je bila za povrh zaradi infekcije zaprta za obiskovalce, je bilo zanjo zato velik šok.
Ni mi všeč ta ideja, da ti v bistvu ne šteješ. Da ne štejejo tvoja čustva, tvoje ideje. Ti moraš zdaj roditi, spraviti ta tujek ven iz sebe.
Naša sogovornica pravi, da ji v Sloveniji v skoraj 20 letih ni uspelo najti hrane, ki bi ji bila res zelo všeč. Pogreša indonezijsko kuhinjo, predvsem pa hagelslag – čokoladne mrvice, ki jih običajno jedo na kruhu. Ji je pa zelo zanimiva kultnost goveje juhe.
Ta juha je na piedestalu. Tista, ki jo zna najbolje skuhati, je ta glavna.
Ko se hrana poje, je na vrsti umazana posoda. Tudi tu se Slovenci in Nizozemci težko sporazumemo. Slovenci namreč vztrajamo, da je treba posodo, ki smo jo oprali z detergentom, pred brisanjem še splakniti; Nizozemci pa to naredijo tako, da posodo z detergentom na njej kar takoj obrišejo.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Nizozemski pogled na Slovenijo s Chantal van Mourik
Chantal van Mourik prihaja iz Nizozemske, v Sloveniji živi že skoraj 20 let. Ima indonezijske korenine, otroštvo pa je preživela v Heerhugowaardu, ki leži nekaj kilometrov iz mesta sira Alkmaarja. V Slovenijo jo je pripeljala poletna romanca.
“S prikolico smo se odpravili na potovanje v Italijo, saj smo želeli v enega od kampov ob Jadranskem morju. Oče je pri Beljaku zgrešil odcep in smo pač šli na to stran Jadrana, v Vrsar. Tam pa sem spoznala fanta iz Slovenije.”
Poletna romanca se je skozi leta sprevrgla v občasno dopisovanje. Nanjo ni naredila tolikšnega vtisa, na fanta, ki je danes uspešni glasbenik Miha Guštin, pa. Za Chantal je napisal pesem Črn tulipan in jo za snemanje videospota zanjo tudi povabil v Slovenijo. Po kratkem premisleku je rekla: “Zakaj pa ne.” Takrat sta ugotovila, da iskrica še tli.
Chantal pravi, da je začela razlike med Slovenci in Nizozemci opažati šele, ko se je vklopila v našo družbo. Eno od prvih presenečenj je bilo to, da je morala ob rojstvu otroka oditi v porodnišnico. Na Nizozemskem ženske namreč načeloma rojevajo doma oziroma v porodnišnico odidejo le za nekaj ur, nato pa v domače okolje. Večdnevno bivanje v porodnišnici, ki je bila za povrh zaradi infekcije zaprta za obiskovalce, je bilo zanjo zato velik šok.
Ni mi všeč ta ideja, da ti v bistvu ne šteješ. Da ne štejejo tvoja čustva, tvoje ideje. Ti moraš zdaj roditi, spraviti ta tujek ven iz sebe.
Naša sogovornica pravi, da ji v Sloveniji v skoraj 20 letih ni uspelo najti hrane, ki bi ji bila res zelo všeč. Pogreša indonezijsko kuhinjo, predvsem pa hagelslag – čokoladne mrvice, ki jih običajno jedo na kruhu. Ji je pa zelo zanimiva kultnost goveje juhe.
Ta juha je na piedestalu. Tista, ki jo zna najbolje skuhati, je ta glavna.
Ko se hrana poje, je na vrsti umazana posoda. Tudi tu se Slovenci in Nizozemci težko sporazumemo. Slovenci namreč vztrajamo, da je treba posodo, ki smo jo oprali z detergentom, pred brisanjem še splakniti; Nizozemci pa to naredijo tako, da posodo z detergentom na njej kar takoj obrišejo.
V naslednjih minutah več o tem, zakaj Slovenci morda nismo tako zaprti, kot naj bi stereotipno veljalo, o tem, da ne vemo, v kako lepi deželi živimo, in tudi o jezikovnih zmešnjavah, ki narišejo nasmeh na usta. Drugi pogled je ujel Peter Močnik.
Ko je prišel v Slovenijo, ga je motil mraz, zdaj pa je že vajen snega in nizkih temperatur. Rami Murad, Sirijec palestinskih korenin, je danes po vsem Kamniku znan kot lastnik restavracije z arabsko hrano. Začel je kot kuhar v ljubljanskem lokalu z vzhodnjaško hitro prehrano, po šestih mesecih dela tu in navdušenjem nad čistočo in lepoto mest ter prijaznostjo ljudi je za njim prišla še žena. Tu so se jima rodili trije otroci, zdaj osnovnošolci, in če je njihov oče v svojih šolskih letih le poslušal o Alpah, ki so zelo daleč in zelo visoke, zdaj živijo prav pod njimi.
Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Ste vedeli, kdaj se je šopsko solato? Pa kdo so kukeri? Kdo odganja hudiča? In da cirilica ni prišla iz Rusije? Prisluhnite. Sabrina Mulec je v goste povabila 30-letno Viktoriyo Vasílevo, ki je v Slovenijo prišla pred dobrimi tremi leti iz Bolgarije, iz mesta Ruse. Prišla je na študentsko izmenjavo v sklopu programa Erasmus in si znanj iz turizma nabirala v Portorožu, ostala pa je … zaradi ljubezni. In danes ji gresta tudi že dvojina in pivško narečje.
V tokratnem Drugem pogledu bomo spoznali 32-letno Indijko. Pred štirimi leti je v želji po opravljanju doktorata iz filozofije prišla v Slovenijo. Odraščala je v Kalkuti s 15 milijoni prebivalcev, zdaj pa živi v študentskem domu v Mariboru. Kulturni šok? Vsaj delni vsekakor.
Tujci, ki živijo v Sloveniji, so k nam prišli zaradi zelo različnih razlogov. Pripadnike mlajše generacije sem pripelje ljubezen ali iskanje nove karierne poti, starejši pridejo k nam, ko se njihova karierna pot že konča. Med tiste, ki so si po upokojitvi zaželeli mirno življenje na podeželju, blizu narave, lahko štejemo tudi Johna Wattsa iz Velike Britanije. Z ženo sta se pred 15 leti preselila v Kamnik in tu se počutita odlično, je povedal Andreji Čokl.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Prihaja iz drugega največjega mesta na Slovaškem, Košic, ki so po velikosti in pokrajini precej primerljive z Ljubljano, v kateri živi zadnjih 11 let. Ob tem pa Mihaela Homar hitro doda, da zaradi ozke kotline, v kateri ležijo Košice, vreme s pogosto precej nizkimi temperaturami in močnim vetrom ni tako prijazno kot v naši prestolnici. Kaj je tisto, kar jo še navdušuje pri nas, zakaj je jezik kljub podobnosti včasih tudi ovira in katere domače tradicionalne jedi pogreša, je povedala Tadeji Bizilj.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni vedno enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Neveljaven email naslov