Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizozemski pogled na Slovenijo s Chantal van Mourik
Chantal van Mourik prihaja iz Nizozemske, v Sloveniji živi že skoraj 20 let. Ima indonezijske korenine, otroštvo pa je preživela v Heerhugowaardu, ki leži nekaj kilometrov iz mesta sira Alkmaarja. V Slovenijo jo je pripeljala poletna romanca.
“S prikolico smo se odpravili na potovanje v Italijo, saj smo želeli v enega od kampov ob Jadranskem morju. Oče je pri Beljaku zgrešil odcep in smo pač šli na to stran Jadrana, v Vrsar. Tam pa sem spoznala fanta iz Slovenije.”
Poletna romanca se je skozi leta sprevrgla v občasno dopisovanje. Nanjo ni naredila tolikšnega vtisa, na fanta, ki je danes uspešni glasbenik Miha Guštin, pa. Za Chantal je napisal pesem Črn tulipan in jo za snemanje videospota zanjo tudi povabil v Slovenijo. Po kratkem premisleku je rekla: “Zakaj pa ne.” Takrat sta ugotovila, da iskrica še tli.
Chantal pravi, da je začela razlike med Slovenci in Nizozemci opažati šele, ko se je vklopila v našo družbo. Eno od prvih presenečenj je bilo to, da je morala ob rojstvu otroka oditi v porodnišnico. Na Nizozemskem ženske namreč načeloma rojevajo doma oziroma v porodnišnico odidejo le za nekaj ur, nato pa v domače okolje. Večdnevno bivanje v porodnišnici, ki je bila za povrh zaradi infekcije zaprta za obiskovalce, je bilo zanjo zato velik šok.
Ni mi všeč ta ideja, da ti v bistvu ne šteješ. Da ne štejejo tvoja čustva, tvoje ideje. Ti moraš zdaj roditi, spraviti ta tujek ven iz sebe.
Naša sogovornica pravi, da ji v Sloveniji v skoraj 20 letih ni uspelo najti hrane, ki bi ji bila res zelo všeč. Pogreša indonezijsko kuhinjo, predvsem pa hagelslag – čokoladne mrvice, ki jih običajno jedo na kruhu. Ji je pa zelo zanimiva kultnost goveje juhe.
Ta juha je na piedestalu. Tista, ki jo zna najbolje skuhati, je ta glavna.
Ko se hrana poje, je na vrsti umazana posoda. Tudi tu se Slovenci in Nizozemci težko sporazumemo. Slovenci namreč vztrajamo, da je treba posodo, ki smo jo oprali z detergentom, pred brisanjem še splakniti; Nizozemci pa to naredijo tako, da posodo z detergentom na njej kar takoj obrišejo.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Nizozemski pogled na Slovenijo s Chantal van Mourik
Chantal van Mourik prihaja iz Nizozemske, v Sloveniji živi že skoraj 20 let. Ima indonezijske korenine, otroštvo pa je preživela v Heerhugowaardu, ki leži nekaj kilometrov iz mesta sira Alkmaarja. V Slovenijo jo je pripeljala poletna romanca.
“S prikolico smo se odpravili na potovanje v Italijo, saj smo želeli v enega od kampov ob Jadranskem morju. Oče je pri Beljaku zgrešil odcep in smo pač šli na to stran Jadrana, v Vrsar. Tam pa sem spoznala fanta iz Slovenije.”
Poletna romanca se je skozi leta sprevrgla v občasno dopisovanje. Nanjo ni naredila tolikšnega vtisa, na fanta, ki je danes uspešni glasbenik Miha Guštin, pa. Za Chantal je napisal pesem Črn tulipan in jo za snemanje videospota zanjo tudi povabil v Slovenijo. Po kratkem premisleku je rekla: “Zakaj pa ne.” Takrat sta ugotovila, da iskrica še tli.
Chantal pravi, da je začela razlike med Slovenci in Nizozemci opažati šele, ko se je vklopila v našo družbo. Eno od prvih presenečenj je bilo to, da je morala ob rojstvu otroka oditi v porodnišnico. Na Nizozemskem ženske namreč načeloma rojevajo doma oziroma v porodnišnico odidejo le za nekaj ur, nato pa v domače okolje. Večdnevno bivanje v porodnišnici, ki je bila za povrh zaradi infekcije zaprta za obiskovalce, je bilo zanjo zato velik šok.
Ni mi všeč ta ideja, da ti v bistvu ne šteješ. Da ne štejejo tvoja čustva, tvoje ideje. Ti moraš zdaj roditi, spraviti ta tujek ven iz sebe.
Naša sogovornica pravi, da ji v Sloveniji v skoraj 20 letih ni uspelo najti hrane, ki bi ji bila res zelo všeč. Pogreša indonezijsko kuhinjo, predvsem pa hagelslag – čokoladne mrvice, ki jih običajno jedo na kruhu. Ji je pa zelo zanimiva kultnost goveje juhe.
Ta juha je na piedestalu. Tista, ki jo zna najbolje skuhati, je ta glavna.
Ko se hrana poje, je na vrsti umazana posoda. Tudi tu se Slovenci in Nizozemci težko sporazumemo. Slovenci namreč vztrajamo, da je treba posodo, ki smo jo oprali z detergentom, pred brisanjem še splakniti; Nizozemci pa to naredijo tako, da posodo z detergentom na njej kar takoj obrišejo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov