Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Španec Juan José López Díez o znanosti, glasbi, nastopanju na ulici in plesu - vse to je našel pri nas
Juan José López Díez je 26- letnik, ki prihaja iz španskega mesta Murcia . V Sloveniji živi poltretje leto, stike z deželo na Sončni strani Alp pa ima pravzaprav že kakšno desetletje.
Slovenijo sem ‘našel’ pred desetimi leti, v okviru gimnazijske izmenjave, ko se je Gimnazija Poljane povezala z mojo v Murciji. Doma smo gostili Slovenko, ki je postala moja zelo dobra prijateljica. In tako sem spoznal, da ta dežela obstaja. Nato sem trikrat prišel sem na obisk in sledila je selitev. V Slovenijo sem prišel opravljat svoje pripravništvo.
Tukaj je izredno aktiven na različnih področjih, od znanosti do glasbe, majski dnevi pa zanj pomenijo uvod v najbolj delovno obdobje v letu. Ukvarja se namreč s proučevanjem komunikacije med žuželkami.
Zame je to, kot učenje tujega jezika. Prej tega nisem poznal, zdaj pa lahko poslušam in tudi razumem. Na nek način prepletam biologijo in glasbo, moji dve najljubši stvari. Zelo me navdušuje in zaenkrat ta jezik žuželk razumem bolje kot slovenščino, ampak seveda tudi zato, ker je enostavnejši.
Po opravljenem magisteriju namerava v Sloveniji ostati tudi na doktoratu. Ljubezen do znanosti pa skupaj s prijatelji, raziskovalci, deli tudi na dogodkih Science Bites.
Ko smo se s prijatelji srečevali, smo se vedno pogovarjali o našem raziskovanju. In potem se je naenkrat utrnila ideja, da bi to delili tudi z drugimi. Odzivi ljudi, ko jim pripoveduješ o svojem znanstvenem raziskovanju na poljuden način, so namreč zelo pomembni. Začeli smo s »Science bites«, ki so kratka predavanja o različnih temah raziskovanja, potem pa so na vrsti vprašanja iz občinstva. Ljudje imajo to res radi in postalo je zelo priljubljeno, ponavadi so vsi kotički zasedeni.
Juanova velika ljubezen pa je tudi glasba. Med drugim je sodeloval z APZ Tone Tomšič, z dvema prijateljema pa so sestavili tudi zasedbo LJUTRI (Ljubljana Trio), ki je začela z nastopanjem na ulicah in naletela na izjemen odziv.
Tukaj vsi cenite glasbo, kultura je vsepovsod. Mislim, da v Španiji ne bi dobili takšnega odziva, če bi igrali na ulicah. Glasba je vseprisotna po Ljubljani in Sloveniji.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Španec Juan José López Díez o znanosti, glasbi, nastopanju na ulici in plesu - vse to je našel pri nas
Juan José López Díez je 26- letnik, ki prihaja iz španskega mesta Murcia . V Sloveniji živi poltretje leto, stike z deželo na Sončni strani Alp pa ima pravzaprav že kakšno desetletje.
Slovenijo sem ‘našel’ pred desetimi leti, v okviru gimnazijske izmenjave, ko se je Gimnazija Poljane povezala z mojo v Murciji. Doma smo gostili Slovenko, ki je postala moja zelo dobra prijateljica. In tako sem spoznal, da ta dežela obstaja. Nato sem trikrat prišel sem na obisk in sledila je selitev. V Slovenijo sem prišel opravljat svoje pripravništvo.
Tukaj je izredno aktiven na različnih področjih, od znanosti do glasbe, majski dnevi pa zanj pomenijo uvod v najbolj delovno obdobje v letu. Ukvarja se namreč s proučevanjem komunikacije med žuželkami.
Zame je to, kot učenje tujega jezika. Prej tega nisem poznal, zdaj pa lahko poslušam in tudi razumem. Na nek način prepletam biologijo in glasbo, moji dve najljubši stvari. Zelo me navdušuje in zaenkrat ta jezik žuželk razumem bolje kot slovenščino, ampak seveda tudi zato, ker je enostavnejši.
Po opravljenem magisteriju namerava v Sloveniji ostati tudi na doktoratu. Ljubezen do znanosti pa skupaj s prijatelji, raziskovalci, deli tudi na dogodkih Science Bites.
Ko smo se s prijatelji srečevali, smo se vedno pogovarjali o našem raziskovanju. In potem se je naenkrat utrnila ideja, da bi to delili tudi z drugimi. Odzivi ljudi, ko jim pripoveduješ o svojem znanstvenem raziskovanju na poljuden način, so namreč zelo pomembni. Začeli smo s »Science bites«, ki so kratka predavanja o različnih temah raziskovanja, potem pa so na vrsti vprašanja iz občinstva. Ljudje imajo to res radi in postalo je zelo priljubljeno, ponavadi so vsi kotički zasedeni.
Juanova velika ljubezen pa je tudi glasba. Med drugim je sodeloval z APZ Tone Tomšič, z dvema prijateljema pa so sestavili tudi zasedbo LJUTRI (Ljubljana Trio), ki je začela z nastopanjem na ulicah in naletela na izjemen odziv.
Tukaj vsi cenite glasbo, kultura je vsepovsod. Mislim, da v Španiji ne bi dobili takšnega odziva, če bi igrali na ulicah. Glasba je vseprisotna po Ljubljani in Sloveniji.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov