Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Španec Juan José López Díez o znanosti, glasbi, nastopanju na ulici in plesu - vse to je našel pri nas
Juan José López Díez je 26- letnik, ki prihaja iz španskega mesta Murcia . V Sloveniji živi poltretje leto, stike z deželo na Sončni strani Alp pa ima pravzaprav že kakšno desetletje.
Slovenijo sem ‘našel’ pred desetimi leti, v okviru gimnazijske izmenjave, ko se je Gimnazija Poljane povezala z mojo v Murciji. Doma smo gostili Slovenko, ki je postala moja zelo dobra prijateljica. In tako sem spoznal, da ta dežela obstaja. Nato sem trikrat prišel sem na obisk in sledila je selitev. V Slovenijo sem prišel opravljat svoje pripravništvo.
Tukaj je izredno aktiven na različnih področjih, od znanosti do glasbe, majski dnevi pa zanj pomenijo uvod v najbolj delovno obdobje v letu. Ukvarja se namreč s proučevanjem komunikacije med žuželkami.
Zame je to, kot učenje tujega jezika. Prej tega nisem poznal, zdaj pa lahko poslušam in tudi razumem. Na nek način prepletam biologijo in glasbo, moji dve najljubši stvari. Zelo me navdušuje in zaenkrat ta jezik žuželk razumem bolje kot slovenščino, ampak seveda tudi zato, ker je enostavnejši.
Po opravljenem magisteriju namerava v Sloveniji ostati tudi na doktoratu. Ljubezen do znanosti pa skupaj s prijatelji, raziskovalci, deli tudi na dogodkih Science Bites.
Ko smo se s prijatelji srečevali, smo se vedno pogovarjali o našem raziskovanju. In potem se je naenkrat utrnila ideja, da bi to delili tudi z drugimi. Odzivi ljudi, ko jim pripoveduješ o svojem znanstvenem raziskovanju na poljuden način, so namreč zelo pomembni. Začeli smo s »Science bites«, ki so kratka predavanja o različnih temah raziskovanja, potem pa so na vrsti vprašanja iz občinstva. Ljudje imajo to res radi in postalo je zelo priljubljeno, ponavadi so vsi kotički zasedeni.
Juanova velika ljubezen pa je tudi glasba. Med drugim je sodeloval z APZ Tone Tomšič, z dvema prijateljema pa so sestavili tudi zasedbo LJUTRI (Ljubljana Trio), ki je začela z nastopanjem na ulicah in naletela na izjemen odziv.
Tukaj vsi cenite glasbo, kultura je vsepovsod. Mislim, da v Španiji ne bi dobili takšnega odziva, če bi igrali na ulicah. Glasba je vseprisotna po Ljubljani in Sloveniji.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Španec Juan José López Díez o znanosti, glasbi, nastopanju na ulici in plesu - vse to je našel pri nas
Juan José López Díez je 26- letnik, ki prihaja iz španskega mesta Murcia . V Sloveniji živi poltretje leto, stike z deželo na Sončni strani Alp pa ima pravzaprav že kakšno desetletje.
Slovenijo sem ‘našel’ pred desetimi leti, v okviru gimnazijske izmenjave, ko se je Gimnazija Poljane povezala z mojo v Murciji. Doma smo gostili Slovenko, ki je postala moja zelo dobra prijateljica. In tako sem spoznal, da ta dežela obstaja. Nato sem trikrat prišel sem na obisk in sledila je selitev. V Slovenijo sem prišel opravljat svoje pripravništvo.
Tukaj je izredno aktiven na različnih področjih, od znanosti do glasbe, majski dnevi pa zanj pomenijo uvod v najbolj delovno obdobje v letu. Ukvarja se namreč s proučevanjem komunikacije med žuželkami.
Zame je to, kot učenje tujega jezika. Prej tega nisem poznal, zdaj pa lahko poslušam in tudi razumem. Na nek način prepletam biologijo in glasbo, moji dve najljubši stvari. Zelo me navdušuje in zaenkrat ta jezik žuželk razumem bolje kot slovenščino, ampak seveda tudi zato, ker je enostavnejši.
Po opravljenem magisteriju namerava v Sloveniji ostati tudi na doktoratu. Ljubezen do znanosti pa skupaj s prijatelji, raziskovalci, deli tudi na dogodkih Science Bites.
Ko smo se s prijatelji srečevali, smo se vedno pogovarjali o našem raziskovanju. In potem se je naenkrat utrnila ideja, da bi to delili tudi z drugimi. Odzivi ljudi, ko jim pripoveduješ o svojem znanstvenem raziskovanju na poljuden način, so namreč zelo pomembni. Začeli smo s »Science bites«, ki so kratka predavanja o različnih temah raziskovanja, potem pa so na vrsti vprašanja iz občinstva. Ljudje imajo to res radi in postalo je zelo priljubljeno, ponavadi so vsi kotički zasedeni.
Juanova velika ljubezen pa je tudi glasba. Med drugim je sodeloval z APZ Tone Tomšič, z dvema prijateljema pa so sestavili tudi zasedbo LJUTRI (Ljubljana Trio), ki je začela z nastopanjem na ulicah in naletela na izjemen odziv.
Tukaj vsi cenite glasbo, kultura je vsepovsod. Mislim, da v Španiji ne bi dobili takšnega odziva, če bi igrali na ulicah. Glasba je vseprisotna po Ljubljani in Sloveniji.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov