Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Korejka Minyoung Chang opaža, da smo si Slovenci in Korejci zelo podobni
Minyoung Chang prihaja iz Koreje, stara je 44 let, v Ljubljano se je preselila z družino, saj je mož tu dobil službo. Čeprav je od tega minilo že pet let, se svojega prihoda v našo državo še vedno zelo dobro spomni …
Spomnim se svojega prvega prihoda na ljubljansko letališče. Ko sem opazovala Ljubljano iz zraka, je bila vsa zelena, pokrajina je bila tako čudovita, spomnila me je na Švico. Ko sem prispela v središče prestolnice, sem bila šokirana. Ceste in ulice so bile skoraj zapuščene, nikjer nikogar. Ker prihajam iz Seula, metropolitanskega mesta, v katerem je vedno gneča, veliko ljudi, veliko hrupa, je bila to zame velika sprememba – takšna tišina, čistoča in tako malo ljudi.
Čeprav je bila to velika sprememba, ji je bila všeč. Že naslednji dan po prihodu v slovensko prestolnico je obiskala park Tivoli, tam pa ji je najbolj padlo v oko to, kako družinsko usmerjen narod smo Slovenci. V Koreji vloga očeta ni tako pomembna, ko stopiš v trgovino, tako slišiš le, kako otroci kličejo »mama, mama, mama«. Navdušilo jo je, da se očetje tu pri nas ukvarjajo z otroki, hodijo z njimi na igrišče, skrbijo za njih in celo vzamejo očetovski dopust.
Seul, rojstno mesto naše sogovornice, sicer po številu prebivalcev sodi med najbolj naseljena mesta na svetu. Glede na sorazmerno majhno površino je tudi eno najmanjših in nagosteje naseljenih glavnih mest. Z več kot tremi milijoni registriranih vozil je mesto pogosto prizorišče prometnih zastojev.
V Koreji je zaradi velikega števila prebivalcev na cestah veliko avtov, zato je seveda priročneje uporabljati javna prevozna sredstva, tudi zato, da prihraniš čas. Pri nas imamo visoko tehnološko podzemno železnico z devetimi linijami, prav tako imamo zelo dobre avtobusne povezave med manjšimi kraji. Če primerjam javni prevoz tu v Sloveniji, lahko rečem, da je razlika očitna, predvsem ob koncu tedna, med prazniki in počitnicami, ko vlaki in avtobusi peljejo zelo redko. Spomnim se, da sem morala nekoč v Domžale in sem en avtobus ravno zamudila, na drugega pa morala potem čakati kar eno uro.
A če so razlike pri javnem prevozu očitne, so te dosti manjše, ko primerja navade in običaje.
Mislim, da so Slovenci zelo podobni Korejcem. Prijazni, potrpežljivi, delovni. V njihovi družbi mi je vedno lepo, prijetno. Ko sem živela v Moskvi, sem čutila, da smo Korejci in Rusi kot voda in olje, kar ne gre dobro skupaj. Tukaj pa se počutim zelo dobro, kot bi bila v Seulu.
Minyoung Chang je ob koncu povedala še, da si z družino želi ostati v Sloveniji in da o selitvi ne razmišljajo, Slovencem pa se ob tej priložnosti zahvaljuje za to, ker so tako prijazni do tujcev in ker se v Sloveniji sama ravno zaradi njih počuti kot doma. Ob tem dodaja še, da tisto, v kar se obiskovalec ali tujec v Sloveniji zaljubi, ni samo lepa pokrajina, temveč predvsem dobro srce in iskren nasmeh tukajšnjih domačinov.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Korejka Minyoung Chang opaža, da smo si Slovenci in Korejci zelo podobni
Minyoung Chang prihaja iz Koreje, stara je 44 let, v Ljubljano se je preselila z družino, saj je mož tu dobil službo. Čeprav je od tega minilo že pet let, se svojega prihoda v našo državo še vedno zelo dobro spomni …
Spomnim se svojega prvega prihoda na ljubljansko letališče. Ko sem opazovala Ljubljano iz zraka, je bila vsa zelena, pokrajina je bila tako čudovita, spomnila me je na Švico. Ko sem prispela v središče prestolnice, sem bila šokirana. Ceste in ulice so bile skoraj zapuščene, nikjer nikogar. Ker prihajam iz Seula, metropolitanskega mesta, v katerem je vedno gneča, veliko ljudi, veliko hrupa, je bila to zame velika sprememba – takšna tišina, čistoča in tako malo ljudi.
Čeprav je bila to velika sprememba, ji je bila všeč. Že naslednji dan po prihodu v slovensko prestolnico je obiskala park Tivoli, tam pa ji je najbolj padlo v oko to, kako družinsko usmerjen narod smo Slovenci. V Koreji vloga očeta ni tako pomembna, ko stopiš v trgovino, tako slišiš le, kako otroci kličejo »mama, mama, mama«. Navdušilo jo je, da se očetje tu pri nas ukvarjajo z otroki, hodijo z njimi na igrišče, skrbijo za njih in celo vzamejo očetovski dopust.
Seul, rojstno mesto naše sogovornice, sicer po številu prebivalcev sodi med najbolj naseljena mesta na svetu. Glede na sorazmerno majhno površino je tudi eno najmanjših in nagosteje naseljenih glavnih mest. Z več kot tremi milijoni registriranih vozil je mesto pogosto prizorišče prometnih zastojev.
V Koreji je zaradi velikega števila prebivalcev na cestah veliko avtov, zato je seveda priročneje uporabljati javna prevozna sredstva, tudi zato, da prihraniš čas. Pri nas imamo visoko tehnološko podzemno železnico z devetimi linijami, prav tako imamo zelo dobre avtobusne povezave med manjšimi kraji. Če primerjam javni prevoz tu v Sloveniji, lahko rečem, da je razlika očitna, predvsem ob koncu tedna, med prazniki in počitnicami, ko vlaki in avtobusi peljejo zelo redko. Spomnim se, da sem morala nekoč v Domžale in sem en avtobus ravno zamudila, na drugega pa morala potem čakati kar eno uro.
A če so razlike pri javnem prevozu očitne, so te dosti manjše, ko primerja navade in običaje.
Mislim, da so Slovenci zelo podobni Korejcem. Prijazni, potrpežljivi, delovni. V njihovi družbi mi je vedno lepo, prijetno. Ko sem živela v Moskvi, sem čutila, da smo Korejci in Rusi kot voda in olje, kar ne gre dobro skupaj. Tukaj pa se počutim zelo dobro, kot bi bila v Seulu.
Minyoung Chang je ob koncu povedala še, da si z družino želi ostati v Sloveniji in da o selitvi ne razmišljajo, Slovencem pa se ob tej priložnosti zahvaljuje za to, ker so tako prijazni do tujcev in ker se v Sloveniji sama ravno zaradi njih počuti kot doma. Ob tem dodaja še, da tisto, v kar se obiskovalec ali tujec v Sloveniji zaljubi, ni samo lepa pokrajina, temveč predvsem dobro srce in iskren nasmeh tukajšnjih domačinov.
V naslednjih minutah več o tem, zakaj Slovenci morda nismo tako zaprti, kot naj bi stereotipno veljalo, o tem, da ne vemo, v kako lepi deželi živimo, in tudi o jezikovnih zmešnjavah, ki narišejo nasmeh na usta. Drugi pogled je ujel Peter Močnik.
Ko je prišel v Slovenijo, ga je motil mraz, zdaj pa je že vajen snega in nizkih temperatur. Rami Murad, Sirijec palestinskih korenin, je danes po vsem Kamniku znan kot lastnik restavracije z arabsko hrano. Začel je kot kuhar v ljubljanskem lokalu z vzhodnjaško hitro prehrano, po šestih mesecih dela tu in navdušenjem nad čistočo in lepoto mest ter prijaznostjo ljudi je za njim prišla še žena. Tu so se jima rodili trije otroci, zdaj osnovnošolci, in če je njihov oče v svojih šolskih letih le poslušal o Alpah, ki so zelo daleč in zelo visoke, zdaj živijo prav pod njimi.
Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Ste vedeli, kdaj se je šopsko solato? Pa kdo so kukeri? Kdo odganja hudiča? In da cirilica ni prišla iz Rusije? Prisluhnite. Sabrina Mulec je v goste povabila 30-letno Viktoriyo Vasílevo, ki je v Slovenijo prišla pred dobrimi tremi leti iz Bolgarije, iz mesta Ruse. Prišla je na študentsko izmenjavo v sklopu programa Erasmus in si znanj iz turizma nabirala v Portorožu, ostala pa je … zaradi ljubezni. In danes ji gresta tudi že dvojina in pivško narečje.
V tokratnem Drugem pogledu bomo spoznali 32-letno Indijko. Pred štirimi leti je v želji po opravljanju doktorata iz filozofije prišla v Slovenijo. Odraščala je v Kalkuti s 15 milijoni prebivalcev, zdaj pa živi v študentskem domu v Mariboru. Kulturni šok? Vsaj delni vsekakor.
Tujci, ki živijo v Sloveniji, so k nam prišli zaradi zelo različnih razlogov. Pripadnike mlajše generacije sem pripelje ljubezen ali iskanje nove karierne poti, starejši pridejo k nam, ko se njihova karierna pot že konča. Med tiste, ki so si po upokojitvi zaželeli mirno življenje na podeželju, blizu narave, lahko štejemo tudi Johna Wattsa iz Velike Britanije. Z ženo sta se pred 15 leti preselila v Kamnik in tu se počutita odlično, je povedal Andreji Čokl.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Prihaja iz drugega največjega mesta na Slovaškem, Košic, ki so po velikosti in pokrajini precej primerljive z Ljubljano, v kateri živi zadnjih 11 let. Ob tem pa Mihaela Homar hitro doda, da zaradi ozke kotline, v kateri ležijo Košice, vreme s pogosto precej nizkimi temperaturami in močnim vetrom ni tako prijazno kot v naši prestolnici. Kaj je tisto, kar jo še navdušuje pri nas, zakaj je jezik kljub podobnosti včasih tudi ovira in katere domače tradicionalne jedi pogreša, je povedala Tadeji Bizilj.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni vedno enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Neveljaven email naslov