Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ernesto Gainza iz Venezuele

23.04.2019

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.

Venezuelec Ernesto Gainza je trikratni Guinnessov rekorder, ki se je ustalil v Bovcu. Svoj naslednji rekord bi rad postavil v Sloveniji.

Korupcija je bila eden od glavnih razlogov, da Ernesto Gainza ni nikoli opravljal odvetniškega poklica, zato je Venezuelo zapustil že leta 2002. Pot ga je prek Evrope peljala do Dubaja, kjer je postavil tri Guinnessove rekorde – za najmnožičnejši skok ter za skoka z najmanjšim in najhitrejšim padalom. Poklicni padalec je pred tremi leti ženi Slovenki dejal, da ima dovolj arabskega velemesta: “Selim se v Slovenijo. Če želiš, greš lahko z menoj.” Od slovenske dobrodošlice se je prvič v življenju zredil za dva kilograma in pol, kar je, po njegovih besedah, za ekstremnega športnika veliko.

“Zelo ste ponosni na svoje okusne jedi in na to, da lahko nekoga nahranite do onemoglosti. Tako vi izražate dobrodošlico. To je neverjetno in všeč mi je.”

Slovencem želi, da bi bili bolj povezani in manj nevoščljivi. Tipične slovenske zadržanosti ob prvem stiku se je že navadil, zato ga včasih preseneča dejstvo, da smo lahko Slovenci tudi odprti.

“Ko se počutite varni in se odprete … neverjetno, tukaj sem doživel še bolj nore zabave kot v Venezueli.”

Ernesto je bolj znan v tujini kot pri nas, to dejstvo ga v bistvu veseli, tako ima več miru. Navdušenje za malo podalpsko državico širi tudi na Facebooku in Instagramu, na katerih ima skupaj dobrih 85.000 sledilcev z vsega sveta.

“Ne vem, ali ste opazili, ampak na svojih kanalih res veliko truda vlagam v to, da bi kar najbolje predstavil državo. Objavljam slike ikoničnih lokacij, ljudi izobražujem, da to ni Slovaška, in jih vabim, naj pridejo s spoštovanjem do narave, saj imamo kaj pokazati.”

Še letos namerava v Bovcu odpreti venezuelsko restavracijo, drugo leto pa, če mu bodo birokracija in sponzorji naklonjeni, v Sloveniji postaviti nova Guinnessova rekorda.


Drugi pogled

401 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Ernesto Gainza iz Venezuele

23.04.2019

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.

Venezuelec Ernesto Gainza je trikratni Guinnessov rekorder, ki se je ustalil v Bovcu. Svoj naslednji rekord bi rad postavil v Sloveniji.

Korupcija je bila eden od glavnih razlogov, da Ernesto Gainza ni nikoli opravljal odvetniškega poklica, zato je Venezuelo zapustil že leta 2002. Pot ga je prek Evrope peljala do Dubaja, kjer je postavil tri Guinnessove rekorde – za najmnožičnejši skok ter za skoka z najmanjšim in najhitrejšim padalom. Poklicni padalec je pred tremi leti ženi Slovenki dejal, da ima dovolj arabskega velemesta: “Selim se v Slovenijo. Če želiš, greš lahko z menoj.” Od slovenske dobrodošlice se je prvič v življenju zredil za dva kilograma in pol, kar je, po njegovih besedah, za ekstremnega športnika veliko.

“Zelo ste ponosni na svoje okusne jedi in na to, da lahko nekoga nahranite do onemoglosti. Tako vi izražate dobrodošlico. To je neverjetno in všeč mi je.”

Slovencem želi, da bi bili bolj povezani in manj nevoščljivi. Tipične slovenske zadržanosti ob prvem stiku se je že navadil, zato ga včasih preseneča dejstvo, da smo lahko Slovenci tudi odprti.

“Ko se počutite varni in se odprete … neverjetno, tukaj sem doživel še bolj nore zabave kot v Venezueli.”

Ernesto je bolj znan v tujini kot pri nas, to dejstvo ga v bistvu veseli, tako ima več miru. Navdušenje za malo podalpsko državico širi tudi na Facebooku in Instagramu, na katerih ima skupaj dobrih 85.000 sledilcev z vsega sveta.

“Ne vem, ali ste opazili, ampak na svojih kanalih res veliko truda vlagam v to, da bi kar najbolje predstavil državo. Objavljam slike ikoničnih lokacij, ljudi izobražujem, da to ni Slovaška, in jih vabim, naj pridejo s spoštovanjem do narave, saj imamo kaj pokazati.”

Še letos namerava v Bovcu odpreti venezuelsko restavracijo, drugo leto pa, če mu bodo birokracija in sponzorji naklonjeni, v Sloveniji postaviti nova Guinnessova rekorda.


17.10.2017

Nadira Karim, Trinidad in Tobago

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.10.2017

Widad Tamimi, Italijanka judovsko-palestinskih korenin

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


03.10.2017

Julia Martinet, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.09.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.09.2017

Indija - Mehtab Singh

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.09.2017

Shin Sato, Japonec

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.09.2017

Alexey Sarria Guerra s Kube

Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.


29.08.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.08.2017

Mikel Rojo, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.08.2017

Julija Mesarič iz Rusije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.08.2017

Peter Bossman iz Gane

Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


01.08.2017

Lidija Dímkovska iz Makedonije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.07.2017

Kinda Al-Mansour Kranjec, Sirija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.07.2017

Alexander Niño Ruiz iz Kolumbije

V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.


11.07.2017

Jadranka Matić Zupančič s Hrvaške

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.07.2017

Michel Obenga iz Gabona

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.06.2017

Yulia Roschina

Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.


20.06.2017

Švedinja Marina Martensson

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.06.2017

Elizabeth Omoregie iz Bolgarije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.06.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 16 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov