Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ernesto Gainza iz Venezuele

23.04.2019

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.

Venezuelec Ernesto Gainza je trikratni Guinnessov rekorder, ki se je ustalil v Bovcu. Svoj naslednji rekord bi rad postavil v Sloveniji.

Korupcija je bila eden od glavnih razlogov, da Ernesto Gainza ni nikoli opravljal odvetniškega poklica, zato je Venezuelo zapustil že leta 2002. Pot ga je prek Evrope peljala do Dubaja, kjer je postavil tri Guinnessove rekorde – za najmnožičnejši skok ter za skoka z najmanjšim in najhitrejšim padalom. Poklicni padalec je pred tremi leti ženi Slovenki dejal, da ima dovolj arabskega velemesta: “Selim se v Slovenijo. Če želiš, greš lahko z menoj.” Od slovenske dobrodošlice se je prvič v življenju zredil za dva kilograma in pol, kar je, po njegovih besedah, za ekstremnega športnika veliko.

“Zelo ste ponosni na svoje okusne jedi in na to, da lahko nekoga nahranite do onemoglosti. Tako vi izražate dobrodošlico. To je neverjetno in všeč mi je.”

Slovencem želi, da bi bili bolj povezani in manj nevoščljivi. Tipične slovenske zadržanosti ob prvem stiku se je že navadil, zato ga včasih preseneča dejstvo, da smo lahko Slovenci tudi odprti.

“Ko se počutite varni in se odprete … neverjetno, tukaj sem doživel še bolj nore zabave kot v Venezueli.”

Ernesto je bolj znan v tujini kot pri nas, to dejstvo ga v bistvu veseli, tako ima več miru. Navdušenje za malo podalpsko državico širi tudi na Facebooku in Instagramu, na katerih ima skupaj dobrih 85.000 sledilcev z vsega sveta.

“Ne vem, ali ste opazili, ampak na svojih kanalih res veliko truda vlagam v to, da bi kar najbolje predstavil državo. Objavljam slike ikoničnih lokacij, ljudi izobražujem, da to ni Slovaška, in jih vabim, naj pridejo s spoštovanjem do narave, saj imamo kaj pokazati.”

Še letos namerava v Bovcu odpreti venezuelsko restavracijo, drugo leto pa, če mu bodo birokracija in sponzorji naklonjeni, v Sloveniji postaviti nova Guinnessova rekorda.


Drugi pogled

408 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Ernesto Gainza iz Venezuele

23.04.2019

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.

Venezuelec Ernesto Gainza je trikratni Guinnessov rekorder, ki se je ustalil v Bovcu. Svoj naslednji rekord bi rad postavil v Sloveniji.

Korupcija je bila eden od glavnih razlogov, da Ernesto Gainza ni nikoli opravljal odvetniškega poklica, zato je Venezuelo zapustil že leta 2002. Pot ga je prek Evrope peljala do Dubaja, kjer je postavil tri Guinnessove rekorde – za najmnožičnejši skok ter za skoka z najmanjšim in najhitrejšim padalom. Poklicni padalec je pred tremi leti ženi Slovenki dejal, da ima dovolj arabskega velemesta: “Selim se v Slovenijo. Če želiš, greš lahko z menoj.” Od slovenske dobrodošlice se je prvič v življenju zredil za dva kilograma in pol, kar je, po njegovih besedah, za ekstremnega športnika veliko.

“Zelo ste ponosni na svoje okusne jedi in na to, da lahko nekoga nahranite do onemoglosti. Tako vi izražate dobrodošlico. To je neverjetno in všeč mi je.”

Slovencem želi, da bi bili bolj povezani in manj nevoščljivi. Tipične slovenske zadržanosti ob prvem stiku se je že navadil, zato ga včasih preseneča dejstvo, da smo lahko Slovenci tudi odprti.

“Ko se počutite varni in se odprete … neverjetno, tukaj sem doživel še bolj nore zabave kot v Venezueli.”

Ernesto je bolj znan v tujini kot pri nas, to dejstvo ga v bistvu veseli, tako ima več miru. Navdušenje za malo podalpsko državico širi tudi na Facebooku in Instagramu, na katerih ima skupaj dobrih 85.000 sledilcev z vsega sveta.

“Ne vem, ali ste opazili, ampak na svojih kanalih res veliko truda vlagam v to, da bi kar najbolje predstavil državo. Objavljam slike ikoničnih lokacij, ljudi izobražujem, da to ni Slovaška, in jih vabim, naj pridejo s spoštovanjem do narave, saj imamo kaj pokazati.”

Še letos namerava v Bovcu odpreti venezuelsko restavracijo, drugo leto pa, če mu bodo birokracija in sponzorji naklonjeni, v Sloveniji postaviti nova Guinnessova rekorda.


28.02.2017

Samuel Gustavsson iz Švedske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.02.2017

Hanieh Ramandi iz Irana

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.02.2017

Amra Avdibašić (BIH)

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


07.02.2017

Zhanghua Ye s Kitajske

Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.


31.01.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


24.01.2017

Omar Escobar iz Hondurasa

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


17.01.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.01.2017

Nicolle Taveras Garcia iz Dominikanske republike

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


03.01.2017

Ukrajinka Yiliya Molina

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.12.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.12.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.12.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.12.2016

Arkan Al Nawas iz Iraka

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.11.2016

Kirsten Margaret Hempkin, Škotinja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.11.2016

Christian Moe z Norveške

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.11.2016

Naser Gashi s Kosova

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.11.2016

Yuri Barron (ZDA)

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.11.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.10.2016

Fouad Al-Mansour iz Sirije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.10.2016

James Cosier iz Avstralije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 18 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov