Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Denise Rejec del leta preživi na domači Malti, del v Sloveniji
Leto 2002 se je pisalo, ko je Denise Rejec prvič prišla v Slovenijo. Oziroma bolje rečeno – našo državo je le prečkala na vlaku iz Trsta na Hrvaško. Ob opazovanju lepot skozi okno vlaka si je rekla, da mora Slovenijo enkrat tudi obiskati. A naneslo je, da k nam naslednjič ni prišla kot turistka, temveč zaradi moža Slovenca. Zdaj tako izmenično živi na rodni Malti in v Dobrovi.
Samostojna publicistka je kulinarična navdušenka. Svoja spoznanja in srečanja s slovensko hrano opisuje na blogu Wine Dine Slovenia. Z nami pa je delila spomin na eno od prvih srečanj s slovensko kulinariko:
“Prvo, na kar pomislim, če govorimo o slovenski hrani, je kranjska klobasa. Najdeš jo lahko povsod. Je zelo popularen obrok. Tudi moji starši jo radi jedo za malico. Ko me je mož prvič obiskal na Malti, je s seboj prinesel kranjsko klobaso. Vprašala sem ga, kaj je to. A ta dimljen okus mi je bil takoj všeč. Prinesel je tudi kostanj, a do takrat, ko je prispel do mene, so ga že napadli črvi.”
Ob vprašanju, ali je boljše slovensko ali malteško vino, se Denise diplomatsko izogne neposrednemu odgovoru. Doda pa, da si ni mislila, da Slovenci popijemo tako veliko alkohola:
“Prej Slovenije nikoli nisem dojemala kot države, kjer se popije veliko alkohola. To asociacijo sem imela, če je kdo omenil Rusijo ali Poljsko. A Slovenci izkoristijo vsako priložnost, da kaj popijejo. Če imaš delavce v hiši, če so obiski. Vedno najprej pijača. Na Malti je pijača druga, prva je hrana.”
Vseprisotnost alkohola je ena od stvari, ki jo je pri nas šokirala. Na seznam neprijetnih presenečenj dodaja tudi koledarje z razgaljenimi ženskami:
“Malta je bila dolgo pod močnim vplivom Cerkve, kar je vplivalo na to, da smo bolj konservativni. V taki družbi sem odrasla. Bilo bi res nenavadno iti na obisk k nekomu in tam videti ta razgaljene koledarje, če ne gre ravno na primer za kakšnega najstnika. Zelo nenavadno mi je bilo to videti v delavnici pri moževi babici. Ti koledarji so v Sloveniji povsod, celo v nekaterih restavracijah.”
401 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Denise Rejec del leta preživi na domači Malti, del v Sloveniji
Leto 2002 se je pisalo, ko je Denise Rejec prvič prišla v Slovenijo. Oziroma bolje rečeno – našo državo je le prečkala na vlaku iz Trsta na Hrvaško. Ob opazovanju lepot skozi okno vlaka si je rekla, da mora Slovenijo enkrat tudi obiskati. A naneslo je, da k nam naslednjič ni prišla kot turistka, temveč zaradi moža Slovenca. Zdaj tako izmenično živi na rodni Malti in v Dobrovi.
Samostojna publicistka je kulinarična navdušenka. Svoja spoznanja in srečanja s slovensko hrano opisuje na blogu Wine Dine Slovenia. Z nami pa je delila spomin na eno od prvih srečanj s slovensko kulinariko:
“Prvo, na kar pomislim, če govorimo o slovenski hrani, je kranjska klobasa. Najdeš jo lahko povsod. Je zelo popularen obrok. Tudi moji starši jo radi jedo za malico. Ko me je mož prvič obiskal na Malti, je s seboj prinesel kranjsko klobaso. Vprašala sem ga, kaj je to. A ta dimljen okus mi je bil takoj všeč. Prinesel je tudi kostanj, a do takrat, ko je prispel do mene, so ga že napadli črvi.”
Ob vprašanju, ali je boljše slovensko ali malteško vino, se Denise diplomatsko izogne neposrednemu odgovoru. Doda pa, da si ni mislila, da Slovenci popijemo tako veliko alkohola:
“Prej Slovenije nikoli nisem dojemala kot države, kjer se popije veliko alkohola. To asociacijo sem imela, če je kdo omenil Rusijo ali Poljsko. A Slovenci izkoristijo vsako priložnost, da kaj popijejo. Če imaš delavce v hiši, če so obiski. Vedno najprej pijača. Na Malti je pijača druga, prva je hrana.”
Vseprisotnost alkohola je ena od stvari, ki jo je pri nas šokirala. Na seznam neprijetnih presenečenj dodaja tudi koledarje z razgaljenimi ženskami:
“Malta je bila dolgo pod močnim vplivom Cerkve, kar je vplivalo na to, da smo bolj konservativni. V taki družbi sem odrasla. Bilo bi res nenavadno iti na obisk k nekomu in tam videti ta razgaljene koledarje, če ne gre ravno na primer za kakšnega najstnika. Zelo nenavadno mi je bilo to videti v delavnici pri moževi babici. Ti koledarji so v Sloveniji povsod, celo v nekaterih restavracijah.”
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov