Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Denise Rejec del leta preživi na domači Malti, del v Sloveniji
Leto 2002 se je pisalo, ko je Denise Rejec prvič prišla v Slovenijo. Oziroma bolje rečeno – našo državo je le prečkala na vlaku iz Trsta na Hrvaško. Ob opazovanju lepot skozi okno vlaka si je rekla, da mora Slovenijo enkrat tudi obiskati. A naneslo je, da k nam naslednjič ni prišla kot turistka, temveč zaradi moža Slovenca. Zdaj tako izmenično živi na rodni Malti in v Dobrovi.
Samostojna publicistka je kulinarična navdušenka. Svoja spoznanja in srečanja s slovensko hrano opisuje na blogu Wine Dine Slovenia. Z nami pa je delila spomin na eno od prvih srečanj s slovensko kulinariko:
“Prvo, na kar pomislim, če govorimo o slovenski hrani, je kranjska klobasa. Najdeš jo lahko povsod. Je zelo popularen obrok. Tudi moji starši jo radi jedo za malico. Ko me je mož prvič obiskal na Malti, je s seboj prinesel kranjsko klobaso. Vprašala sem ga, kaj je to. A ta dimljen okus mi je bil takoj všeč. Prinesel je tudi kostanj, a do takrat, ko je prispel do mene, so ga že napadli črvi.”
Ob vprašanju, ali je boljše slovensko ali malteško vino, se Denise diplomatsko izogne neposrednemu odgovoru. Doda pa, da si ni mislila, da Slovenci popijemo tako veliko alkohola:
“Prej Slovenije nikoli nisem dojemala kot države, kjer se popije veliko alkohola. To asociacijo sem imela, če je kdo omenil Rusijo ali Poljsko. A Slovenci izkoristijo vsako priložnost, da kaj popijejo. Če imaš delavce v hiši, če so obiski. Vedno najprej pijača. Na Malti je pijača druga, prva je hrana.”
Vseprisotnost alkohola je ena od stvari, ki jo je pri nas šokirala. Na seznam neprijetnih presenečenj dodaja tudi koledarje z razgaljenimi ženskami:
“Malta je bila dolgo pod močnim vplivom Cerkve, kar je vplivalo na to, da smo bolj konservativni. V taki družbi sem odrasla. Bilo bi res nenavadno iti na obisk k nekomu in tam videti ta razgaljene koledarje, če ne gre ravno na primer za kakšnega najstnika. Zelo nenavadno mi je bilo to videti v delavnici pri moževi babici. Ti koledarji so v Sloveniji povsod, celo v nekaterih restavracijah.”
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Denise Rejec del leta preživi na domači Malti, del v Sloveniji
Leto 2002 se je pisalo, ko je Denise Rejec prvič prišla v Slovenijo. Oziroma bolje rečeno – našo državo je le prečkala na vlaku iz Trsta na Hrvaško. Ob opazovanju lepot skozi okno vlaka si je rekla, da mora Slovenijo enkrat tudi obiskati. A naneslo je, da k nam naslednjič ni prišla kot turistka, temveč zaradi moža Slovenca. Zdaj tako izmenično živi na rodni Malti in v Dobrovi.
Samostojna publicistka je kulinarična navdušenka. Svoja spoznanja in srečanja s slovensko hrano opisuje na blogu Wine Dine Slovenia. Z nami pa je delila spomin na eno od prvih srečanj s slovensko kulinariko:
“Prvo, na kar pomislim, če govorimo o slovenski hrani, je kranjska klobasa. Najdeš jo lahko povsod. Je zelo popularen obrok. Tudi moji starši jo radi jedo za malico. Ko me je mož prvič obiskal na Malti, je s seboj prinesel kranjsko klobaso. Vprašala sem ga, kaj je to. A ta dimljen okus mi je bil takoj všeč. Prinesel je tudi kostanj, a do takrat, ko je prispel do mene, so ga že napadli črvi.”
Ob vprašanju, ali je boljše slovensko ali malteško vino, se Denise diplomatsko izogne neposrednemu odgovoru. Doda pa, da si ni mislila, da Slovenci popijemo tako veliko alkohola:
“Prej Slovenije nikoli nisem dojemala kot države, kjer se popije veliko alkohola. To asociacijo sem imela, če je kdo omenil Rusijo ali Poljsko. A Slovenci izkoristijo vsako priložnost, da kaj popijejo. Če imaš delavce v hiši, če so obiski. Vedno najprej pijača. Na Malti je pijača druga, prva je hrana.”
Vseprisotnost alkohola je ena od stvari, ki jo je pri nas šokirala. Na seznam neprijetnih presenečenj dodaja tudi koledarje z razgaljenimi ženskami:
“Malta je bila dolgo pod močnim vplivom Cerkve, kar je vplivalo na to, da smo bolj konservativni. V taki družbi sem odrasla. Bilo bi res nenavadno iti na obisk k nekomu in tam videti ta razgaljene koledarje, če ne gre ravno na primer za kakšnega najstnika. Zelo nenavadno mi je bilo to videti v delavnici pri moževi babici. Ti koledarji so v Sloveniji povsod, celo v nekaterih restavracijah.”
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov