Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Japonci smo navajeni absolutne prijaznosti, pri vas je ne doživiš vedno,” je ena izmed sicer redkih kritik, ki jih ima Chiharu Nakashima do Slovenije in Slovencev. Cveto Podlogar pa na Japonskem pogreša bolj prijateljske odnose in boljše sprejemanje tujcev.
Skupna zgodba zakoncev Podlogar – Nakashima traja že dobrih 20 let. Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem. Poučeval je smučanje in spoznal Chiharu. “Čez tri dni sem se pojavil pred vrati njenega doma v Tokiu.”
Chiharu in Cveto imata svoje turistično podjetje, ukvarjata se z vodenjem japonskih turistov v gore. Tudi v Slovenijo jih pripeljeta. “Potrebne je veliko promocije, tudi na Japonskem je še vedno najboljša reklama ustno izročilo, lahko pa rečem, da vse več Japoncev pozna Slovenijo.”
“Skrila sem se pod pisalno mizo”
Cveto je bil 11. marca lani, ko sta Japonsko prizadela močan potres in cunami ravno v hribih, Chiharu pa v Tokiu. “Japonci smo vajeni potresov, toda lanski je bil najhujši, kar sem jih doživela. Tako se je streslo, da sem mislila, da je epicenter potresa v Saitami, 50 kilometrov iz Tokia, kjer živiva s Cvetom. Omare so se zrušile, skrila sem se pod pisalno mizo. Zmanjkalo je elektrike in vode.”
Chiharu se je nekaj dni po katastrofi odpravila na prizadeto območje kot prostovoljka, junija lani sta skupaj s Cvetom na Bledu organizirala tudi humanitarni Japonski večer. “Prodajali smo majice, odzvali so se tudi mediji, pomagal nam je blejski župan. Japonski večer na Bledu je bil zelo uspešen, zbrali smo kar nekaj sredstev, zelo sem hvaležna Slovenkam in Slovencem,” pripoveduje Chiharu.
Slovenec o Japoncih, Japonka o Slovencih
@Val202 se strinjam;sem to doživela v Tokyu
— icyy (@sigarbo) January 25, 2012
Chiharu in Cveto sta večji del leta na poti, po našem srečanju v Tokiu sta za mesec dni vodila skupino japonskih turistov na Tajsko. Pogosto japonske navdušence nad gorami pripeljeta tudi v Slovenijo. Chiharu je večinoma navdušena nad Slovenijo, tudi Cveto je z življenjem na Japonskem zelo zadovoljen, oba pa smo vseeno izvali, da poskusita biti kritična do narodov svojih partnerjev.
“Pogrešam več pravega prijateljstva, Japonci so zelo predani delu. Služba je daleč na prvem mestu, šele potem pride ostalo,” pravi Cveto Podlogar.
Chiharu pa dodaja: “Na Japonskem smo na primer v gostilni navajeni brezhibne postrežbe, natakarji so vedno prijazni in normalno je, da so ustrežljivi. Postregli te bodo hitro in z nasmeškom. S Cvetom imava kar nekaj slabih izkušenj z osebjem po slovenskih hotelih. Stvari se odvijajo zelo počasi, ljudje so pogosto neprijazni.”
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
“Japonci smo navajeni absolutne prijaznosti, pri vas je ne doživiš vedno,” je ena izmed sicer redkih kritik, ki jih ima Chiharu Nakashima do Slovenije in Slovencev. Cveto Podlogar pa na Japonskem pogreša bolj prijateljske odnose in boljše sprejemanje tujcev.
Skupna zgodba zakoncev Podlogar – Nakashima traja že dobrih 20 let. Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem. Poučeval je smučanje in spoznal Chiharu. “Čez tri dni sem se pojavil pred vrati njenega doma v Tokiu.”
Chiharu in Cveto imata svoje turistično podjetje, ukvarjata se z vodenjem japonskih turistov v gore. Tudi v Slovenijo jih pripeljeta. “Potrebne je veliko promocije, tudi na Japonskem je še vedno najboljša reklama ustno izročilo, lahko pa rečem, da vse več Japoncev pozna Slovenijo.”
“Skrila sem se pod pisalno mizo”
Cveto je bil 11. marca lani, ko sta Japonsko prizadela močan potres in cunami ravno v hribih, Chiharu pa v Tokiu. “Japonci smo vajeni potresov, toda lanski je bil najhujši, kar sem jih doživela. Tako se je streslo, da sem mislila, da je epicenter potresa v Saitami, 50 kilometrov iz Tokia, kjer živiva s Cvetom. Omare so se zrušile, skrila sem se pod pisalno mizo. Zmanjkalo je elektrike in vode.”
Chiharu se je nekaj dni po katastrofi odpravila na prizadeto območje kot prostovoljka, junija lani sta skupaj s Cvetom na Bledu organizirala tudi humanitarni Japonski večer. “Prodajali smo majice, odzvali so se tudi mediji, pomagal nam je blejski župan. Japonski večer na Bledu je bil zelo uspešen, zbrali smo kar nekaj sredstev, zelo sem hvaležna Slovenkam in Slovencem,” pripoveduje Chiharu.
Slovenec o Japoncih, Japonka o Slovencih
@Val202 se strinjam;sem to doživela v Tokyu
— icyy (@sigarbo) January 25, 2012
Chiharu in Cveto sta večji del leta na poti, po našem srečanju v Tokiu sta za mesec dni vodila skupino japonskih turistov na Tajsko. Pogosto japonske navdušence nad gorami pripeljeta tudi v Slovenijo. Chiharu je večinoma navdušena nad Slovenijo, tudi Cveto je z življenjem na Japonskem zelo zadovoljen, oba pa smo vseeno izvali, da poskusita biti kritična do narodov svojih partnerjev.
“Pogrešam več pravega prijateljstva, Japonci so zelo predani delu. Služba je daleč na prvem mestu, šele potem pride ostalo,” pravi Cveto Podlogar.
Chiharu pa dodaja: “Na Japonskem smo na primer v gostilni navajeni brezhibne postrežbe, natakarji so vedno prijazni in normalno je, da so ustrežljivi. Postregli te bodo hitro in z nasmeškom. S Cvetom imava kar nekaj slabih izkušenj z osebjem po slovenskih hotelih. Stvari se odvijajo zelo počasi, ljudje so pogosto neprijazni.”
Eden najuspešnejših srbskih režiserjev ne skriva, da je jugonostalgik. Vseeno poudarja, da je bila nekdanja država verjetno samo iluzija. Na težave prejšnjega sistema je sam najbolje opozarjal s filmi. In to še vedno počne, ne glede na to, da želi trenutna srbska oblast z njim brutalno obračunati. Z Goranom Markovićem, režiserjem filmov Nacionalna klasa, Variola vera, Majstori majstori, Turneja, Tito in jaz, ... se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Mark Webber je v svoji bogati karieri v kraljevem razredu dirkaškega športa dosegel devet zmag, od tega dve na prestižni Veliki nagradi Monaka. Po koncu dirkaške kariere je ostal aktiven na številnih področjih, med drugim je ambasador znamk kot so Porsche, Red Bull in Rolex.
Gost Evrope osebno je 54-letni Berlinčan Michael Knodt. Oče štirih otrok, neodvisni novinar in konopljin pacient, ki vsak mesec v lekarni brezplačno dobi 90 gramov konopljinih cvetov. Je vplivnež, kritičen do vplivnežev. Tudi o nemški napovedi polne legalizacije konoplje.
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Neveljaven email naslov