Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Japonci smo navajeni absolutne prijaznosti, pri vas je ne doživiš vedno,” je ena izmed sicer redkih kritik, ki jih ima Chiharu Nakashima do Slovenije in Slovencev. Cveto Podlogar pa na Japonskem pogreša bolj prijateljske odnose in boljše sprejemanje tujcev.
Skupna zgodba zakoncev Podlogar – Nakashima traja že dobrih 20 let. Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem. Poučeval je smučanje in spoznal Chiharu. “Čez tri dni sem se pojavil pred vrati njenega doma v Tokiu.”
Chiharu in Cveto imata svoje turistično podjetje, ukvarjata se z vodenjem japonskih turistov v gore. Tudi v Slovenijo jih pripeljeta. “Potrebne je veliko promocije, tudi na Japonskem je še vedno najboljša reklama ustno izročilo, lahko pa rečem, da vse več Japoncev pozna Slovenijo.”
“Skrila sem se pod pisalno mizo”
Cveto je bil 11. marca lani, ko sta Japonsko prizadela močan potres in cunami ravno v hribih, Chiharu pa v Tokiu. “Japonci smo vajeni potresov, toda lanski je bil najhujši, kar sem jih doživela. Tako se je streslo, da sem mislila, da je epicenter potresa v Saitami, 50 kilometrov iz Tokia, kjer živiva s Cvetom. Omare so se zrušile, skrila sem se pod pisalno mizo. Zmanjkalo je elektrike in vode.”
Chiharu se je nekaj dni po katastrofi odpravila na prizadeto območje kot prostovoljka, junija lani sta skupaj s Cvetom na Bledu organizirala tudi humanitarni Japonski večer. “Prodajali smo majice, odzvali so se tudi mediji, pomagal nam je blejski župan. Japonski večer na Bledu je bil zelo uspešen, zbrali smo kar nekaj sredstev, zelo sem hvaležna Slovenkam in Slovencem,” pripoveduje Chiharu.
Slovenec o Japoncih, Japonka o Slovencih
@Val202 se strinjam;sem to doživela v Tokyu
— icyy (@sigarbo) January 25, 2012
Chiharu in Cveto sta večji del leta na poti, po našem srečanju v Tokiu sta za mesec dni vodila skupino japonskih turistov na Tajsko. Pogosto japonske navdušence nad gorami pripeljeta tudi v Slovenijo. Chiharu je večinoma navdušena nad Slovenijo, tudi Cveto je z življenjem na Japonskem zelo zadovoljen, oba pa smo vseeno izvali, da poskusita biti kritična do narodov svojih partnerjev.
“Pogrešam več pravega prijateljstva, Japonci so zelo predani delu. Služba je daleč na prvem mestu, šele potem pride ostalo,” pravi Cveto Podlogar.
Chiharu pa dodaja: “Na Japonskem smo na primer v gostilni navajeni brezhibne postrežbe, natakarji so vedno prijazni in normalno je, da so ustrežljivi. Postregli te bodo hitro in z nasmeškom. S Cvetom imava kar nekaj slabih izkušenj z osebjem po slovenskih hotelih. Stvari se odvijajo zelo počasi, ljudje so pogosto neprijazni.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
“Japonci smo navajeni absolutne prijaznosti, pri vas je ne doživiš vedno,” je ena izmed sicer redkih kritik, ki jih ima Chiharu Nakashima do Slovenije in Slovencev. Cveto Podlogar pa na Japonskem pogreša bolj prijateljske odnose in boljše sprejemanje tujcev.
Skupna zgodba zakoncev Podlogar – Nakashima traja že dobrih 20 let. Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem. Poučeval je smučanje in spoznal Chiharu. “Čez tri dni sem se pojavil pred vrati njenega doma v Tokiu.”
Chiharu in Cveto imata svoje turistično podjetje, ukvarjata se z vodenjem japonskih turistov v gore. Tudi v Slovenijo jih pripeljeta. “Potrebne je veliko promocije, tudi na Japonskem je še vedno najboljša reklama ustno izročilo, lahko pa rečem, da vse več Japoncev pozna Slovenijo.”
“Skrila sem se pod pisalno mizo”
Cveto je bil 11. marca lani, ko sta Japonsko prizadela močan potres in cunami ravno v hribih, Chiharu pa v Tokiu. “Japonci smo vajeni potresov, toda lanski je bil najhujši, kar sem jih doživela. Tako se je streslo, da sem mislila, da je epicenter potresa v Saitami, 50 kilometrov iz Tokia, kjer živiva s Cvetom. Omare so se zrušile, skrila sem se pod pisalno mizo. Zmanjkalo je elektrike in vode.”
Chiharu se je nekaj dni po katastrofi odpravila na prizadeto območje kot prostovoljka, junija lani sta skupaj s Cvetom na Bledu organizirala tudi humanitarni Japonski večer. “Prodajali smo majice, odzvali so se tudi mediji, pomagal nam je blejski župan. Japonski večer na Bledu je bil zelo uspešen, zbrali smo kar nekaj sredstev, zelo sem hvaležna Slovenkam in Slovencem,” pripoveduje Chiharu.
Slovenec o Japoncih, Japonka o Slovencih
@Val202 se strinjam;sem to doživela v Tokyu
— icyy (@sigarbo) January 25, 2012
Chiharu in Cveto sta večji del leta na poti, po našem srečanju v Tokiu sta za mesec dni vodila skupino japonskih turistov na Tajsko. Pogosto japonske navdušence nad gorami pripeljeta tudi v Slovenijo. Chiharu je večinoma navdušena nad Slovenijo, tudi Cveto je z življenjem na Japonskem zelo zadovoljen, oba pa smo vseeno izvali, da poskusita biti kritična do narodov svojih partnerjev.
“Pogrešam več pravega prijateljstva, Japonci so zelo predani delu. Služba je daleč na prvem mestu, šele potem pride ostalo,” pravi Cveto Podlogar.
Chiharu pa dodaja: “Na Japonskem smo na primer v gostilni navajeni brezhibne postrežbe, natakarji so vedno prijazni in normalno je, da so ustrežljivi. Postregli te bodo hitro in z nasmeškom. S Cvetom imava kar nekaj slabih izkušenj z osebjem po slovenskih hotelih. Stvari se odvijajo zelo počasi, ljudje so pogosto neprijazni.”
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Neveljaven email naslov