Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Felix Baumgartner, ki je s padalom skočil z 39 kilometrov, je priletel tudi v Slovenijo. Slovenska prestolnica iz zraka ni nič posebnega, lepa se mu zdita le Paris in Rio de Janeiro.
»Če da človek svojemu duhu prosto pot, lahko doseže vse!«
Felix Baumgartner je svetovna zvezda in se tega tudi zaveda. V Ljubljano je priletel s helikopterjem, saj je na odbojkarski turnir pripeljal uglednega gosta Hannesa Jagerhoferja, enega bolj znanih avstrijskih poslovnežev in organizatorjev športnih dogodkov.
Felix si je svetovno slavo prislužil oktobra 2012, ko je s padalom skočil z 39ih kilometrov in ob tem prebil tudi zvočni zid.
“Življenje je že samo po sebi dovolj noro. In tudi dovolj vznemirljivo. Ni treba, da vedno skačeš z vesolja, da bi se zabaval. Veliko je tudi drugih izzivov. Recimo letenje s helikopterjem. To je trenutno moj velik izziv.”
S helikopterjem je povezan tudi njegov največji cilj: “Želim postati dober reševalni pilot. Za to pa potrebujem veliko ur letenja, veliko treniram in skoraj vsak teden sedim v helikopterju. Res bi rad dosegel ta cilj.”
“Po slovenskih cestah še nisem vozil, zato ne vem, kako nevarne so. Nevarne so vedno stvari, ki jih sam ne moreš nadzorovati. Ko se recimo voziš z avtom, imaš druge voznike, ki jih ne moreš nadzorovati in se ti zato zdijo nevarni. Pri letenju s helikopterjem je vreme tisto, ki ga ne moreš kontrolirati in je zato lahko nevarno. Zato moraš biti pripravljen na vse in imeti vedno pripravljeno strategijo za izhod v sili.”
Pri svojem najbolj medijsko izpostavljenem projektu je imel nekaj težav. Med prostim padom se je začel nenadzorovano vrteti in kot je dejal po pristanku, si je želel le ostati živ, saj ni želel umreti pred očmi staršev, dekleta in ljudi, ki so spremljali podvig.
“Ljubljana iz zraka ni nič posebnega, takšna je kot vsa ostala druga velika mesta. Obstajajo mesta, ki tudi iz zraka zgledajo zelo posebno. Na primer Pariz ali Rio.”
S padalom je skočil s Petrons dvojčkov v Kuala Lumpurju, rekorden je tudi njegov base skok s kipa v Riu de Janairu: “V Riu sem preživel kar nekaj časa. Pred davnimi leti sem skočil z Jezusovega kipa. Na Rio imam vedno lepe spomine. Brazilija je krasna država, ljudje imajo radi šport, imajo odlično hrano. Znajo uživati v življenju, obožujejo sonce, veliko plešejo… Karneval v Riu je nekaj posebnega. Rio je res lepo mesto, res da je tam tudi veliko revščine, ampak tam res vidiš, da ljudje za zadovoljstvo potrebujejo zelo malo.”
»Nikoli nisem na dopustu. Nimam časa, da bi bil na dopustu. Poleg tega pa sovražim poležavanje. Vedno moram biti aktiven. Poležavanje na dopustu me res ne zabava. Moram biti zaposlen. Moj duh potrebuje aktivnost.«
Skoki z različnih kipov, mostov, stavb in predvsem skok z roba vesolja so Felixa Baumgartnerja izstrelili med svetovne zvezde. Njegov najbolj znan podvig je na youtubu v živo spremljalo 8 milijonov ljudi: “Skok so spremljali ljudje po vsem svetu. In trepetali z mano. Veselili so se, jokali. Otroci oz. mladi so bili zelo navdušeni. Dobil sem veliko sporočil; otroci so mi pisali, da je bil zanje moj skok tak dogodek kot za njihove starše oz. stare starše pristanek na luni. Pri skoku sicer nisem užival, ker je bil zelo težak in nevaren. Užival pa sem v pripravah, ker sem sodeloval z odlično ekipo. Imam zelo lepe spomine, spoznal sem veliko novih prijateljev. Pri projektu sem se ogromno naučil, tudi stvari, ki so v življenju pomembne.”
725 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Felix Baumgartner, ki je s padalom skočil z 39 kilometrov, je priletel tudi v Slovenijo. Slovenska prestolnica iz zraka ni nič posebnega, lepa se mu zdita le Paris in Rio de Janeiro.
»Če da človek svojemu duhu prosto pot, lahko doseže vse!«
Felix Baumgartner je svetovna zvezda in se tega tudi zaveda. V Ljubljano je priletel s helikopterjem, saj je na odbojkarski turnir pripeljal uglednega gosta Hannesa Jagerhoferja, enega bolj znanih avstrijskih poslovnežev in organizatorjev športnih dogodkov.
Felix si je svetovno slavo prislužil oktobra 2012, ko je s padalom skočil z 39ih kilometrov in ob tem prebil tudi zvočni zid.
“Življenje je že samo po sebi dovolj noro. In tudi dovolj vznemirljivo. Ni treba, da vedno skačeš z vesolja, da bi se zabaval. Veliko je tudi drugih izzivov. Recimo letenje s helikopterjem. To je trenutno moj velik izziv.”
S helikopterjem je povezan tudi njegov največji cilj: “Želim postati dober reševalni pilot. Za to pa potrebujem veliko ur letenja, veliko treniram in skoraj vsak teden sedim v helikopterju. Res bi rad dosegel ta cilj.”
“Po slovenskih cestah še nisem vozil, zato ne vem, kako nevarne so. Nevarne so vedno stvari, ki jih sam ne moreš nadzorovati. Ko se recimo voziš z avtom, imaš druge voznike, ki jih ne moreš nadzorovati in se ti zato zdijo nevarni. Pri letenju s helikopterjem je vreme tisto, ki ga ne moreš kontrolirati in je zato lahko nevarno. Zato moraš biti pripravljen na vse in imeti vedno pripravljeno strategijo za izhod v sili.”
Pri svojem najbolj medijsko izpostavljenem projektu je imel nekaj težav. Med prostim padom se je začel nenadzorovano vrteti in kot je dejal po pristanku, si je želel le ostati živ, saj ni želel umreti pred očmi staršev, dekleta in ljudi, ki so spremljali podvig.
“Ljubljana iz zraka ni nič posebnega, takšna je kot vsa ostala druga velika mesta. Obstajajo mesta, ki tudi iz zraka zgledajo zelo posebno. Na primer Pariz ali Rio.”
S padalom je skočil s Petrons dvojčkov v Kuala Lumpurju, rekorden je tudi njegov base skok s kipa v Riu de Janairu: “V Riu sem preživel kar nekaj časa. Pred davnimi leti sem skočil z Jezusovega kipa. Na Rio imam vedno lepe spomine. Brazilija je krasna država, ljudje imajo radi šport, imajo odlično hrano. Znajo uživati v življenju, obožujejo sonce, veliko plešejo… Karneval v Riu je nekaj posebnega. Rio je res lepo mesto, res da je tam tudi veliko revščine, ampak tam res vidiš, da ljudje za zadovoljstvo potrebujejo zelo malo.”
»Nikoli nisem na dopustu. Nimam časa, da bi bil na dopustu. Poleg tega pa sovražim poležavanje. Vedno moram biti aktiven. Poležavanje na dopustu me res ne zabava. Moram biti zaposlen. Moj duh potrebuje aktivnost.«
Skoki z različnih kipov, mostov, stavb in predvsem skok z roba vesolja so Felixa Baumgartnerja izstrelili med svetovne zvezde. Njegov najbolj znan podvig je na youtubu v živo spremljalo 8 milijonov ljudi: “Skok so spremljali ljudje po vsem svetu. In trepetali z mano. Veselili so se, jokali. Otroci oz. mladi so bili zelo navdušeni. Dobil sem veliko sporočil; otroci so mi pisali, da je bil zanje moj skok tak dogodek kot za njihove starše oz. stare starše pristanek na luni. Pri skoku sicer nisem užival, ker je bil zelo težak in nevaren. Užival pa sem v pripravah, ker sem sodeloval z odlično ekipo. Imam zelo lepe spomine, spoznal sem veliko novih prijateljev. Pri projektu sem se ogromno naučil, tudi stvari, ki so v življenju pomembne.”
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Neveljaven email naslov