Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Helena Velena

23.11.2015

Pank je glasen in jasen. Takšna je tudi Helena Velena oziroma Strupena Helena, italijanska aktivistka in pevka. Zagovornica umetnosti, kritična do kapitalizma, brez dlake na jeziku govori o svoji ujetosti v moškem telesu, želji po tem, da bi postala ženska in končni odločitvi, da bo transspolna oseba. O svoji drugačnosti, panku, ki ji je dal smisel in motivacijo za življenje, in odnosu družine ter prijateljev do njene spolne identitete je pripovedovala v oddaji Evropa, osebno!

"Težava je, ker ne obstaja neka vzgoja, kjer bi posameznike učili, kako biti starši. Tudi v gejevskih družinah na primer odrastejo otroci, ki so heteroseksualno usmerjeni. Torej, nihče ne dela nič narobe."

Svoje drugačne – če lahko temu tako rečemo – spolne identitete se je začela zavedati že kot otrok. Čutila je, da ni enaka drugim. Ujeta v moškem telesu si je želela postati ženska. Strupena Helena oziroma Helena Velena, ki se je rodila kot Giampaolo Giorgetti, je italijanska transseksualka, aktivistka, pevka in pisateljica.

“Ko sem bila stara približno pet, šest let, se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. S starši smo se odpravili na morje, v nekem lokalu smo se ustavili na pijači in tam je bilo neko dekle, ki je imelo srajčko zavezano pod prsmi in je kazalo popek. Ostala sem odprtih ust. Ko smo se vrnili v avtomobil, sem si želela majico zavezati kot dekle v lokalu, a nisem smela.”

Helena Velena se je začela razvijati s pojavom panka. Pravi, da ji je prav ta dal smisel in motivacijo, da se bojuje zase in za svoje pravice. Pankovska scena jo je naučila, da je zunanji videz nekakšna družbena osebna izkaznica. Oblačiš se na določen način in tvoja oblačila sporočajo, kdo si in kaj si misliš o svetu. Pank jo je sprejel takšno, kakršna je, kako pa so njeno spremembo sprejeli starši?

“Starši so se odzvali predvidljivo, tako kot številni drugi. Težava je, ker ne obstaja vzgoja, s katero bi posameznike učili, kako biti starši. Številni starši mislijo, da jim je spodletelo, ker je njihov otrok homoseksualec ali transseksualec. Ampak to ni res! V gejevskih družinah na primer odrastejo otroci, ki so heteroseksualno usmerjeni. Torej nihče ne dela nič narobe.”

Strupena Helena je ena ključnih soustvarjalk italijanskega panka. Torej enega brez drugega ne bi bilo. “Če ne bi bil pank, bi bilo pa nekaj drugega. S pankom smo zavrnili ime, ki so nam ga dali starši. Ustvarili smo si nova imena, ki so bila tipično negativna. Pomislite na skupino Sex Pistols: Johnny Rotten – Gnili Johnny ali Sid Vicious – Zlobni Sid. Bili smo mladi, jezni, zdolgočaseni, revni, vse se nam je gabilo. Pank je res nekaj zgodovinskega.”

Helena Velena je v Italiji pomemben člen aktivističnih gibanj, javnost ves čas ozavešča o pravicah skupnosti LGBT, pred kratkim pa je sodelovala tudi v posebnem projektu – pri snemanju dokumentarca o začetkih italijanske pornografske scene.

“Porn to be free želi mlajšim generacijam sporočiti, da je v preteklosti obstajalo obdobje, ko so tri besede – seks, droga in rokenrol – odmevale po vseh kotičkih države kot pobuda za ustvarjanje nove družbe. Dokumentarec govori o postopkih osvobajanja družbe v 70., 80. in 90. letih, tudi s pomočjo pornografije. To je prikaz življenja Riccarda Schicchija, znanega menedžerja pornodiv, ki je želel le preprosto zaslužiti veliko denarja.”

V času politične ali religiozne diktature je namreč vedno obstajal nekdo, ki se je uprl samo z uporabo umetnosti in želel živeti boljše življenje. Posameznik je v središču vsega – sto različnih ljudi, sto različnih želja, sto različnih načinov izražanja. In kot pogoj za boljšo družbo in polno življenje mora imeti vsak posameznik možnost, da lahko sam opredeli svojo spolnost – ta je namreč prva oblika družbene omejitve, ki jo doživimo v življenju, konča Strupena Helena.


Evropa osebno

724 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Helena Velena

23.11.2015

Pank je glasen in jasen. Takšna je tudi Helena Velena oziroma Strupena Helena, italijanska aktivistka in pevka. Zagovornica umetnosti, kritična do kapitalizma, brez dlake na jeziku govori o svoji ujetosti v moškem telesu, želji po tem, da bi postala ženska in končni odločitvi, da bo transspolna oseba. O svoji drugačnosti, panku, ki ji je dal smisel in motivacijo za življenje, in odnosu družine ter prijateljev do njene spolne identitete je pripovedovala v oddaji Evropa, osebno!

"Težava je, ker ne obstaja neka vzgoja, kjer bi posameznike učili, kako biti starši. Tudi v gejevskih družinah na primer odrastejo otroci, ki so heteroseksualno usmerjeni. Torej, nihče ne dela nič narobe."

Svoje drugačne – če lahko temu tako rečemo – spolne identitete se je začela zavedati že kot otrok. Čutila je, da ni enaka drugim. Ujeta v moškem telesu si je želela postati ženska. Strupena Helena oziroma Helena Velena, ki se je rodila kot Giampaolo Giorgetti, je italijanska transseksualka, aktivistka, pevka in pisateljica.

“Ko sem bila stara približno pet, šest let, se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. S starši smo se odpravili na morje, v nekem lokalu smo se ustavili na pijači in tam je bilo neko dekle, ki je imelo srajčko zavezano pod prsmi in je kazalo popek. Ostala sem odprtih ust. Ko smo se vrnili v avtomobil, sem si želela majico zavezati kot dekle v lokalu, a nisem smela.”

Helena Velena se je začela razvijati s pojavom panka. Pravi, da ji je prav ta dal smisel in motivacijo, da se bojuje zase in za svoje pravice. Pankovska scena jo je naučila, da je zunanji videz nekakšna družbena osebna izkaznica. Oblačiš se na določen način in tvoja oblačila sporočajo, kdo si in kaj si misliš o svetu. Pank jo je sprejel takšno, kakršna je, kako pa so njeno spremembo sprejeli starši?

“Starši so se odzvali predvidljivo, tako kot številni drugi. Težava je, ker ne obstaja vzgoja, s katero bi posameznike učili, kako biti starši. Številni starši mislijo, da jim je spodletelo, ker je njihov otrok homoseksualec ali transseksualec. Ampak to ni res! V gejevskih družinah na primer odrastejo otroci, ki so heteroseksualno usmerjeni. Torej nihče ne dela nič narobe.”

Strupena Helena je ena ključnih soustvarjalk italijanskega panka. Torej enega brez drugega ne bi bilo. “Če ne bi bil pank, bi bilo pa nekaj drugega. S pankom smo zavrnili ime, ki so nam ga dali starši. Ustvarili smo si nova imena, ki so bila tipično negativna. Pomislite na skupino Sex Pistols: Johnny Rotten – Gnili Johnny ali Sid Vicious – Zlobni Sid. Bili smo mladi, jezni, zdolgočaseni, revni, vse se nam je gabilo. Pank je res nekaj zgodovinskega.”

Helena Velena je v Italiji pomemben člen aktivističnih gibanj, javnost ves čas ozavešča o pravicah skupnosti LGBT, pred kratkim pa je sodelovala tudi v posebnem projektu – pri snemanju dokumentarca o začetkih italijanske pornografske scene.

“Porn to be free želi mlajšim generacijam sporočiti, da je v preteklosti obstajalo obdobje, ko so tri besede – seks, droga in rokenrol – odmevale po vseh kotičkih države kot pobuda za ustvarjanje nove družbe. Dokumentarec govori o postopkih osvobajanja družbe v 70., 80. in 90. letih, tudi s pomočjo pornografije. To je prikaz življenja Riccarda Schicchija, znanega menedžerja pornodiv, ki je želel le preprosto zaslužiti veliko denarja.”

V času politične ali religiozne diktature je namreč vedno obstajal nekdo, ki se je uprl samo z uporabo umetnosti in želel živeti boljše življenje. Posameznik je v središču vsega – sto različnih ljudi, sto različnih želja, sto različnih načinov izražanja. In kot pogoj za boljšo družbo in polno življenje mora imeti vsak posameznik možnost, da lahko sam opredeli svojo spolnost – ta je namreč prva oblika družbene omejitve, ki jo doživimo v življenju, konča Strupena Helena.


06.11.2024

Chris Russell: Lahko se je pritoževati, kako težko je življenje, ampak lahko bi bilo še veliko slabše

Najljubši besedi Chrisa Russlla sta pajzl in katastrofa. V njegovem življenju se prepletajo poklic bariste in odločitve, ki so vodile v prodajo vsega, kar je imel, in to dvakrat! Iz Montane ga je v Maribor pripeljala ljubezen življenja, on pa je v naše največje mesto ob Dravi pripeljal strast do kave in glasbe. V pogovoru ob tem še o kulturi pitja kave, finančnem zlomu zaradi zloma noge, pa o slovenščini, glasbi in družbeni klimi.


29.10.2024

Chiyo Robertson: Novinarka, ki zapornike uči veslanja in komunikacije

Novinarka Chiyo Robertson s škotsko-japonskimi koreninami je več kot dve desetletji delala za BBC. Pred dvema letoma ga je tudi zapustila, danes pa s svojim znanjem pomaga mladim in marginaliziranim skupinam, na primer zapornikom, ki jih uči pripovedovanja zgodb, komuniciranja z zunanjim svetom in veslanja. Pravi, da je najbolj izpolnjujoče zanjo, da znanje predaja ljudem, ki ga verjetno najbolj potrebujejo. S Kajo Ravnak se pogovarjata o pisanem Tokiu, kjer je preživela svoje otroštvo, veslanju po londonski Temzi in učenju novinarstva v Afriki.


23.10.2024

Joan Krustev: Latinščina in stara grščina sta kruh in maslo klasičnih jezikov

Ad Fluvium Frigidum je večdnevni festival poznoantične kulture, ki je poleti potekal v Ajdovščini. Naslanja na izročilo slovite rimske bitke pri Mrzli reki, ki se je zgodila v bližini utrdbe Castre in velja za prelomen dogodek v svetovni zgodovini. Sam festival je združil več kot 100 ljubiteljev uprizarjanja rimskega življenja iz kar desetih držav, tudi iz Bolgarije, ki ima bogato rimsko dediščino, a precej reven odnos do nje. Na avtobusu navdušencev iz Sofije je bil tudi Joan Krustev, pri katerem se je strast do rimske zgodovine vžgala ob knjigah in videoigricah. Z njim bi se lahko pogovarjali v več jezikih, tudi v slovenščini bi šlo, a ostali smo pri angleščini, o kateri pravi, da je danes v EU nekakšna lingua franca, tako kot je bila v Rimskem imperiju latinščina.


16.10.2024

Biljana Basarić: Toliko ljubezni se rodi med nami, ki si nismo nič in smo si hkrati vse

Življenje v najrevnejših podeželskih delih Bosne in Hercegovine bi bilo za tam živeče ljudi še težje, če ne bi obstajali ljudje, kot je Biljana Basarić. Učiteljica, ki svoje poslanstvo živi tudi zunaj učilnic in ki v prostem času kot sekretarka lokalnega Rdečega križa oziroma Crvenega križa/krsta v Krupi na Uni, pomaga tudi ostarelim. Njim in otrokom namenja ves svoj čas in ljubezen, hkrati pa so ji smisel življenja in navdih za pesmi, ki jih piše za svojo dušo. Dobro dušo najrevnejših vasi in ljudi ob reki Uni lahko spoznate v Evropi osebno.


08.10.2024

Halla Armanns: Na Islandiji se v šolah še vedno učimo šivanja

Divji veter, bobneči valovi in pokajoči led so navdih islandske tekstilne umetnice in oblikovalke pletenin Halle Armanns. Skozi sive, modre in bež odtenke islandske subarktične narave dobesedno plete tradicionalne zgodbe ovčereje, konjereje in drugih tradicionalnih obrti, ki so postale ne le kmetijska dejavnost, ampak tudi kulturna tradicija, ki oblikuje način življenja in naravo na tem severnem otoku. Halla je pletenje najprej dolgo časa doživljala kot svoj hobi. Želela si je študirati psihologijo. A njena pot se je obrnila drugače. Ko se ne obdaja s tekstilom, pod tušem glasno prepeva ob Beyonce, Benjaminu Clementinu in hiphopu.


02.10.2024

Klovn Paolo Nani: Nasmejati ljudi je resna stvar

Paolo Nani je igralec. Začel je leta 1978, pri svojih 22-ih. In do danes ni nehal. Pravi, da ga nekateri označujejo za klovna, drugi pravijo, da je pantomimik, sam pa se uvršča med - igralce. Tako preprosto. In zase pravi, da ima najpreprostejšo željo - nasmejati ljudi. In zato se ne jemlje preveč resno. Paolo Nani ni navaden klovn. Ne oblači se v pisana oblačila, nima velikega rdečega nosu, ličk si ne pobarva v živo rdečo barvo, oči si ne zariše s črnimi križci … če bi ga videli, sploh ne bi pomislili, da je klovn, ker je oblečen tako kot mi vsi. Je zabavljač, ki združuje dve svoji strasti - risanje in igranje, nekoč pa je bil tudi glasbenik, ki je ustvarjal atonalno glasbo.


20.09.2024

Grčija: S slovenskim spačkom po Atenah

Giannis Tzikas je lastnik manjšega bara ob košarkarskem igrišču v atenski soseski Sepolia. Prav tam so začeli igrati tudi bratje Antetokounmpo. Pomembno vlogo v njihovi karieri je imel prav gospod Tzikas, ki je poleg košarke tudi velik ljubitelj spačkov. Po Atenah nas je zapeljal z vijolično-črnim, ki je bil pred več kot 50 leti izdelan v Kopru. Giannis Tzikas je svojega spačka že peljal tudi na obisk na slovensko obalo.


26.06.2024

Labrini in Konstantinos: Slovenci bi se morali več zabavati tako, kot to počnejo Grki

Fizičarka Labrini Athanasopoulou in glasbenik Konstantinos Sachos sta par iz Grčije, ki je v Ljubljani odprl restavracijo s tradicionalno grško hrano. Eden je prišel v Slovenijo zaradi službe, drugi zaradi ljubezni. Vse se je začelo pri njiju doma s kuhanjem za prijatelje, ki so ju kmalu zatem začeli spraševati: »Zakaj ne odpreta restavracije?«


19.06.2024

Seun Kuti: Naše odločitve največkrat usmerjata udobje in oportunizem

"Lepa glasba je tista, ki dviguje človekovo zavest," je prepričan nigerijski saksofonist in pevec Seun Kuti, ki se pogosto sprašuje o družbeno perečih in relevantnih tematikah. Pravi tudi, da bi morali prebrati ter slediti knjigi Krasni novi svet Aldousa Huxleyja in ignorirati take toksične posameznike. Pripoveduje o odraščanju v komuni, življenju mladih Afričanov in tudi o nadaljevanju očetove glasbene zapuščine.


12.06.2024

Tiago Ferraro: Boji se rutine in ustaljenega življenja

Tiago Ferraro prihaja iz Sao Paola v Braziliji, že skoraj deset let pa je digitalni nomad. Ima stalni naslov, na katerem sicer ne prebiva, nanj prejema le pošto. Ob vprašanju, ali bi se kdaj ustalil, pravi, da ne, ker ga je strah “normalnega” življenja. Živi od pustolovščine do pustolovščine, obiskal je že več kot 60 držav, leta 2017 tudi Slovenijo, ki jo je prekolesaril.


05.06.2024

Cristian Macedonschi: O saksoncih, Drakuli in Kralju Karlu v Romuniji

Cristian Macedonschi je podjetnik, gostinec in lokalni politik, ki pooseblja evro navdušenje v Romuniji. Je tudi del saksonske, nemško govoreče manjšine v Transilvaniji, katerega predniki so prišli tja pred 800 leti. Kot 16 letni dijak je po revoluciji zapustil svoj matično državo in se po 16 letih življenja v Nemčiji, tik preden se je Romunija pridružila EU vrnil domov. O saksoncih, Drakuli, Kralju Karlu, turizmu in še marsičem drugem se je z njim na Dan Evrope pogovarjal Miha Švalj.


25.05.2024

Laci Takacs: Madžarska in Evropa skozi umetnikove oči

Lacek Laci Takacs se je rodil kmalu po padcu železne zavese v bližini takrat po novem madžarsko-hrvaške meje. Pošali se, da so Rusi takoj dvignili roke nad Madžarsko, ko je prišel na svet. Po študiju je ostal v Budimpešti, kjer deluje kot plesalec in ulični gledališčnik. Sodeluje tudi s cirkusom in po mestu hodi kot klovn. Kako je skozi umetniške oči videti Madžarska in kako Evropa?


22.05.2024

Alessia, Michela in Sofia: Mladi Italijani obsojeni na premalo plačane službe in bivanje pri starših

Alessia, Michela in Sofia so študentke v Brescii. Pravijo, da je mesto prijazno in ustvarjeno po meri človeka, a je vse teže najti primerno zaposlitev in stanovanje. Študirajo, da bi si zagotovile boljše življenje, a zdi se jim, da je to vse teže dosegljivo zaradi (pre)nizkih plač in visokih stroškov bivanja. Všeč sta jim italijanska kultura in sproščenost, včasih pa bi si želele več odločnosti mladih, da bi si izborili boljše izhodišče za življenje na svojem.


15.05.2024

Thomas Gruber: V moji družini je vedno veljalo, da je delo tisto, ki šteje

Thomas Gruber je odraščal na kmetiji, a raje izbral karierno pot v turizmu. Obožuje gore in pohodništvo. Pri 26 letih ima že zelo zahtevno službo, koordinira in vodi pisarno turizma na enem najbolj znanih avstrijskih smučišč. Kot pravi se njegova ljubezen do organizacije čuti tudi pri načrtovanju dopusta.


08.05.2024

Lili Simon: Violinistka, ki bo prvič volila

Lili Simon je 19-letna violinistka iz Budimpešte. Madžarsko ima rada, a ni preveč zadovoljna z vzdušjem v državi. Želi si sprememb, odpravlja se na študij v tujino, a bi se rada vrnila v domovino in kaj konkretnega spremenila. Na evropskih volitvah bo sploh prvič imela volilno pravico. Verjame v aktivno državljanstvo.


24.04.2024

Balint Juhasz: Politika je ubila radijsko novinarstvo na Madžarskem

Balint Juhasz je 30-letni novinar in tržnik z Madžarske. Kot najstnik je bil ustanovitelj piratskega radia, se v študentskih letih zaposlil na javnem in po odpustitvi začel ustvarjati skupnostni radio. Pravi, da je biti neodvisni novinar na Madžarskem v tem trenutku težko, saj se politika zažira v vse pore medijskega sveta. Opozarja na dejstvo, da se mnogo mladih Madžarov izseljuje, da so najemnine na Madžarskem najvišje v Evropi v primerjavi z zaslužkom in izpostavlja nekaj, kar pri njih resnično dobro deluje - javni prevoz.


16.04.2024

Martin Ladika: Mea Kolpa in druge evropske meje

Martin Ladika je kantavtor, ki nastopa od zapora do kavča. Živi na hrvaški strani obmejne reke Kolpe. Razmišlja o žicah, mejah, Evropi, naravi … V preddverju zagrebškega džezovskega kluba pripoveduje in prepeva nekoliko drugačno zgodbo, ki je realistična in optimistična hkrati, pa tudi šaljiva in hipijevska.


10.04.2024

Jesus Yus Diez: Španski fizik v Vipavski dolini

Jesus Yus Diez je 30-letni doktor fizike iz Zaragoze. Dela v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Raziskuje aerosole in vpliv majhnih trdnih delcev v ozračju na zdravje in podnebne spremembe. Primerja znanstveno-raziskovalni okolji v Sloveniji in Španiji, osmišlja pomen evropskega povezovanja, govori o aktivnem državljanstvu in na podlagi raziskav poudarja pomembnost čistega zraka.


03.04.2024

Antonio: Delati sem začel že pri trinajstih letih

Pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, bomo v prihodnjih dveh mesecih oddajo Evropa osebno namenili osvetlitvi težav in pričakovanj mladih prebivalcev evropskih držav. Obiskali smo Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Italijo in tam mlade spraševali predvsem to, kako živijo, kakšne so njihove možnosti izobraževanja in posledično zaposlitve, kako je s stanovanjsko problematiko, kako doživljajo okoljsko krizo, kakšen je njihov pogled na življenje v državi rojstva in kaj bi radi sporočili politikom. Serijo oddaj začenja Maja Stepančič, ki se je februarja mudila v italijanski Brescii in na tamkajšnji železniški postaji nagovorila 30-letnega Antonia.


27.03.2024

Elinda Labropoulou: Novinarka, ki v prostem času vodi hotel

Elinda Labropoulou je izkušena grška novinarka, ki dela za največje svetovne medijske hiše. Pokrivala je grško dolžniško krizo, begunsko krizo, poročala je tudi s Kosova, Kitajske, iz Irana, v prostem času pa vodi idiličen hotel ob Jonskem morju. O novinarstvu včasih in danes ter tudi o tem, kako se je končalo snemanje vudu obreda na Haitiju, Elinda pove več v oddaji.


Stran 1 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov