Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Behrang Azhdari prihaja iz Irana, že devet let pa živi v Sloveniji. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim pop zvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal usodno Slovenko.
Ne razume, zakaj zavračamo begunce, v Iranu jih je namreč okrog tri milijone. Meni, da je rešitev za begunsko krizo prekinitev vojn na Bližnjem vzhodu, brez vmešavanja in posredovanja Amerike. Pravi, da naj najprej poskrbijo za mir na svojih tleh in iz ulic umaknejo orožje. Razlogi za vojne na Bližnjem vzhodu so po njegovem mnenju v medijih prikazani preveč enostransko.
"Poznam veliko Slovencev, ki so šli v Iran, zlasti v Teheran ali v gore, povedali so, da so se imeli fantastično. Državo morate doživeti in videti na lastne oči."
Behrang Azhdari prihaja iz Irana in že devet let pa živi v Sloveniji. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim popzvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal Slovenko.
“Imel sem čudovito otroštvo, menim, da je tudi otroštvo moje hčere Nadie v Mariboru zelo lepo. Mesto je majhno, obdaja ga narava, drevesa, voha rastline, travo. V velikih mestih to ni mogoče, potovati moraš več sto kilometrov iz mesta, da bi zavohal travo.”
Finančna stiska številnih ljudi je po mnenju Behranga razlog za nestrpnost in zavračanje drugačnih. Ustvarja se napetost, ki je posledica pomanjkanja, ta pa se izraža v ksenofobnih pogledih in izjavah.
Ne razume, zakaj zavračamo begunce, v Iranu jih je namreč okrog tri milijone. Meni, da je rešitev za begunsko krizo prekinitev vojn na Bližnjem vzhodu, brez vmešavanja in posredovanja Amerike. Pravi, da naj najprej poskrbijo za mir na svojih tleh in umaknejo orožje z ulic. Razlogi za vojne na Bližnjem vzhodu so po njegovem mnenju v medijih prikazani preveč enostransko.
“Vidimo le eno stran, ne poznamo obeh plati medalje. V medijih kroži veliko laži. Gadafi na primer je bil grozljiv človek, odstranili so ga iz Libije, vendar je država še vedno v vojni. Sadama Huseina so usmrtili. A kaj so s tem izboljšali? Prebivalci so imeli slabe voditelje, zdaj imajo vojno.”
Bahrang pa se raje kot s politiko ukvarja z glasbo. Trenutno sodeluje pri več projektih, igra afriško glasbo in etno, pred kratkim se je podal v elektronske vode. V Sloveniji so vse glasbene zvrsti dobro sprejete, prave alternativne scene pa tako rekoč ni, saj je nad zemljo skoraj vse dovoljeno.
“V Iranu je zelo močna alternativna, underground glasbena scena. Ljudje igrajo in poslušajo rock, zahodno glasbo. Prirejajo rock koncerte, ki so nezakoniti, za to jih lahko pripre policija. Če želiš nastopati v javnosti, moraš v Iranu zaprositi za dovoljenje in odgovorni ocenijo, ali je glasba primerna. Heavy metal in hard rock nista zaželena, ljudje pa imajo to glasbo zelo radi. Naši voditelji menijo, da je taka glasba slaba, da promovira ameriško in zahodnjaško kulturo.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Behrang Azhdari prihaja iz Irana, že devet let pa živi v Sloveniji. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim pop zvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal usodno Slovenko.
Ne razume, zakaj zavračamo begunce, v Iranu jih je namreč okrog tri milijone. Meni, da je rešitev za begunsko krizo prekinitev vojn na Bližnjem vzhodu, brez vmešavanja in posredovanja Amerike. Pravi, da naj najprej poskrbijo za mir na svojih tleh in iz ulic umaknejo orožje. Razlogi za vojne na Bližnjem vzhodu so po njegovem mnenju v medijih prikazani preveč enostransko.
"Poznam veliko Slovencev, ki so šli v Iran, zlasti v Teheran ali v gore, povedali so, da so se imeli fantastično. Državo morate doživeti in videti na lastne oči."
Behrang Azhdari prihaja iz Irana in že devet let pa živi v Sloveniji. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim popzvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal Slovenko.
“Imel sem čudovito otroštvo, menim, da je tudi otroštvo moje hčere Nadie v Mariboru zelo lepo. Mesto je majhno, obdaja ga narava, drevesa, voha rastline, travo. V velikih mestih to ni mogoče, potovati moraš več sto kilometrov iz mesta, da bi zavohal travo.”
Finančna stiska številnih ljudi je po mnenju Behranga razlog za nestrpnost in zavračanje drugačnih. Ustvarja se napetost, ki je posledica pomanjkanja, ta pa se izraža v ksenofobnih pogledih in izjavah.
Ne razume, zakaj zavračamo begunce, v Iranu jih je namreč okrog tri milijone. Meni, da je rešitev za begunsko krizo prekinitev vojn na Bližnjem vzhodu, brez vmešavanja in posredovanja Amerike. Pravi, da naj najprej poskrbijo za mir na svojih tleh in umaknejo orožje z ulic. Razlogi za vojne na Bližnjem vzhodu so po njegovem mnenju v medijih prikazani preveč enostransko.
“Vidimo le eno stran, ne poznamo obeh plati medalje. V medijih kroži veliko laži. Gadafi na primer je bil grozljiv človek, odstranili so ga iz Libije, vendar je država še vedno v vojni. Sadama Huseina so usmrtili. A kaj so s tem izboljšali? Prebivalci so imeli slabe voditelje, zdaj imajo vojno.”
Bahrang pa se raje kot s politiko ukvarja z glasbo. Trenutno sodeluje pri več projektih, igra afriško glasbo in etno, pred kratkim se je podal v elektronske vode. V Sloveniji so vse glasbene zvrsti dobro sprejete, prave alternativne scene pa tako rekoč ni, saj je nad zemljo skoraj vse dovoljeno.
“V Iranu je zelo močna alternativna, underground glasbena scena. Ljudje igrajo in poslušajo rock, zahodno glasbo. Prirejajo rock koncerte, ki so nezakoniti, za to jih lahko pripre policija. Če želiš nastopati v javnosti, moraš v Iranu zaprositi za dovoljenje in odgovorni ocenijo, ali je glasba primerna. Heavy metal in hard rock nista zaželena, ljudje pa imajo to glasbo zelo radi. Naši voditelji menijo, da je taka glasba slaba, da promovira ameriško in zahodnjaško kulturo.”
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov