Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Behrang Azhdari prihaja iz Irana, že devet let pa živi v Sloveniji. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim pop zvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal usodno Slovenko.
Ne razume, zakaj zavračamo begunce, v Iranu jih je namreč okrog tri milijone. Meni, da je rešitev za begunsko krizo prekinitev vojn na Bližnjem vzhodu, brez vmešavanja in posredovanja Amerike. Pravi, da naj najprej poskrbijo za mir na svojih tleh in iz ulic umaknejo orožje. Razlogi za vojne na Bližnjem vzhodu so po njegovem mnenju v medijih prikazani preveč enostransko.
"Poznam veliko Slovencev, ki so šli v Iran, zlasti v Teheran ali v gore, povedali so, da so se imeli fantastično. Državo morate doživeti in videti na lastne oči."
Behrang Azhdari prihaja iz Irana in že devet let pa živi v Sloveniji. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim popzvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal Slovenko.
“Imel sem čudovito otroštvo, menim, da je tudi otroštvo moje hčere Nadie v Mariboru zelo lepo. Mesto je majhno, obdaja ga narava, drevesa, voha rastline, travo. V velikih mestih to ni mogoče, potovati moraš več sto kilometrov iz mesta, da bi zavohal travo.”
Finančna stiska številnih ljudi je po mnenju Behranga razlog za nestrpnost in zavračanje drugačnih. Ustvarja se napetost, ki je posledica pomanjkanja, ta pa se izraža v ksenofobnih pogledih in izjavah.
Ne razume, zakaj zavračamo begunce, v Iranu jih je namreč okrog tri milijone. Meni, da je rešitev za begunsko krizo prekinitev vojn na Bližnjem vzhodu, brez vmešavanja in posredovanja Amerike. Pravi, da naj najprej poskrbijo za mir na svojih tleh in umaknejo orožje z ulic. Razlogi za vojne na Bližnjem vzhodu so po njegovem mnenju v medijih prikazani preveč enostransko.
“Vidimo le eno stran, ne poznamo obeh plati medalje. V medijih kroži veliko laži. Gadafi na primer je bil grozljiv človek, odstranili so ga iz Libije, vendar je država še vedno v vojni. Sadama Huseina so usmrtili. A kaj so s tem izboljšali? Prebivalci so imeli slabe voditelje, zdaj imajo vojno.”
Bahrang pa se raje kot s politiko ukvarja z glasbo. Trenutno sodeluje pri več projektih, igra afriško glasbo in etno, pred kratkim se je podal v elektronske vode. V Sloveniji so vse glasbene zvrsti dobro sprejete, prave alternativne scene pa tako rekoč ni, saj je nad zemljo skoraj vse dovoljeno.
“V Iranu je zelo močna alternativna, underground glasbena scena. Ljudje igrajo in poslušajo rock, zahodno glasbo. Prirejajo rock koncerte, ki so nezakoniti, za to jih lahko pripre policija. Če želiš nastopati v javnosti, moraš v Iranu zaprositi za dovoljenje in odgovorni ocenijo, ali je glasba primerna. Heavy metal in hard rock nista zaželena, ljudje pa imajo to glasbo zelo radi. Naši voditelji menijo, da je taka glasba slaba, da promovira ameriško in zahodnjaško kulturo.”
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Behrang Azhdari prihaja iz Irana, že devet let pa živi v Sloveniji. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim pop zvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal usodno Slovenko.
Ne razume, zakaj zavračamo begunce, v Iranu jih je namreč okrog tri milijone. Meni, da je rešitev za begunsko krizo prekinitev vojn na Bližnjem vzhodu, brez vmešavanja in posredovanja Amerike. Pravi, da naj najprej poskrbijo za mir na svojih tleh in iz ulic umaknejo orožje. Razlogi za vojne na Bližnjem vzhodu so po njegovem mnenju v medijih prikazani preveč enostransko.
"Poznam veliko Slovencev, ki so šli v Iran, zlasti v Teheran ali v gore, povedali so, da so se imeli fantastično. Državo morate doživeti in videti na lastne oči."
Behrang Azhdari prihaja iz Irana in že devet let pa živi v Sloveniji. Pri devetnajstih letih je potoval s cirkusom, kasneje koncertiral z iranskim popzvezdnikom, nastopal na plaži v Indiji, tam pa spoznal Slovenko.
“Imel sem čudovito otroštvo, menim, da je tudi otroštvo moje hčere Nadie v Mariboru zelo lepo. Mesto je majhno, obdaja ga narava, drevesa, voha rastline, travo. V velikih mestih to ni mogoče, potovati moraš več sto kilometrov iz mesta, da bi zavohal travo.”
Finančna stiska številnih ljudi je po mnenju Behranga razlog za nestrpnost in zavračanje drugačnih. Ustvarja se napetost, ki je posledica pomanjkanja, ta pa se izraža v ksenofobnih pogledih in izjavah.
Ne razume, zakaj zavračamo begunce, v Iranu jih je namreč okrog tri milijone. Meni, da je rešitev za begunsko krizo prekinitev vojn na Bližnjem vzhodu, brez vmešavanja in posredovanja Amerike. Pravi, da naj najprej poskrbijo za mir na svojih tleh in umaknejo orožje z ulic. Razlogi za vojne na Bližnjem vzhodu so po njegovem mnenju v medijih prikazani preveč enostransko.
“Vidimo le eno stran, ne poznamo obeh plati medalje. V medijih kroži veliko laži. Gadafi na primer je bil grozljiv človek, odstranili so ga iz Libije, vendar je država še vedno v vojni. Sadama Huseina so usmrtili. A kaj so s tem izboljšali? Prebivalci so imeli slabe voditelje, zdaj imajo vojno.”
Bahrang pa se raje kot s politiko ukvarja z glasbo. Trenutno sodeluje pri več projektih, igra afriško glasbo in etno, pred kratkim se je podal v elektronske vode. V Sloveniji so vse glasbene zvrsti dobro sprejete, prave alternativne scene pa tako rekoč ni, saj je nad zemljo skoraj vse dovoljeno.
“V Iranu je zelo močna alternativna, underground glasbena scena. Ljudje igrajo in poslušajo rock, zahodno glasbo. Prirejajo rock koncerte, ki so nezakoniti, za to jih lahko pripre policija. Če želiš nastopati v javnosti, moraš v Iranu zaprositi za dovoljenje in odgovorni ocenijo, ali je glasba primerna. Heavy metal in hard rock nista zaželena, ljudje pa imajo to glasbo zelo radi. Naši voditelji menijo, da je taka glasba slaba, da promovira ameriško in zahodnjaško kulturo.”
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Neveljaven email naslov